5. okrogla miza Domoznanski fondi in zbirke v knjižnicah panonskega prostora
Na povabilo hrvaških kolegov sva se sodelavca ptujske knjižnice sredi septembra udeležila okrogle mize na temo domoznanstva v hrvaškem Osijeku. Dogodek so organizirali Društvo knjižničarjev Slavonije, Baranje in Srema, Hrvaško knjižničarsko društvo – Komisija za domoznanske zbirke, Filozofska fakulteta Osijek ter Mestna in univerzitetna knjižnica Osijek.
Dogodka se je udeležilo okrog šestdeset udeležencev iz Hrvaške, pa tudi iz Madžarske, Srbije in Slovenije. Srečanja potekajo s ciljem ohranjanja kontinuitete zbiranja in povezovanja knjižničarjev, ki se ukvarjajo s problematiko domoznanskih zbirk, prikazovanja bogastva domoznanskih zbirk, izmenjave izkušenj, vezanih na digitalizacijo domoznanskega gradiva, povezovanja zbirk skozi skupne projekte in sodelovanja z drugimi dediščinskimi ustanovami.
Na dogodku, ki je potekal v prostorih osiješke filozofske fakultete, so o svojih domoznanskih zbirkah, projektih, izkušnjah in izzivih pri delu spregovorili knjižničarji iz splošnih, šolskih, visokošolskih in specialnih (muzejskih) knjižnic ter dveh kulturnih zavodov, ki skrbita za kulturo hrvaških manjšin v Srbiji in na Madžarskem. Program srečanja je dostopen na povezavi. Prispevki s srečanja bodo objavljeni v tematski številki revije Knjižničarstvo.
Avtorica pričujočega prispevka predstavlja organiziranost domoznanske dejavnosti v slovenskih splošnih knjižnicah, domoznansko dejavnost in domoznanske zbirke v ptujski knjižnici ter aktivnosti knjižnice v vlogi kompetenčnega centra za domoznanstvo (foto: Primož Potočnik)
Spremljanje domoznanske dejavnosti v hrvaških splošnih knjižnicah je za nas še posebej zanimivo, saj ima organizacija dejavnosti v obeh državah precej podobnosti. Domoznanska dejavnost v hrvaških splošnih knjižnicah (narodne knjižnice) je opredeljena v Zakonu o knjižničarstvu (2019) in Standardih za narodne knjižnice (2021). Županijska matična knjižnica mora imeti domoznansko zbirko, zaradi česar prejema obvezni izvod gradiva na področju županije. Občinska oz. mestna knjižnica ima domoznansko zbirko in druge zbirke glede na potrebe uporabnikov.
Če sodimo po vsebini posvetovanja, hrvaški kolegi enako kot slovenski, veliko pozornosti namenjajo urejanju, obdelavi in promociji domoznanskih zbirk in digitalizaciji kulturne dediščine. Večje število predstavljenih domoznanskih projektov osnovnih šol kaže tudi, da so šolski knjižničarji zelo motivirani in uspešni pri ozaveščanju ter promoviranju domoznanske dejavnosti med šolsko mladino. Navdušuje tudi močno izražena povezanost arhivske, knjižnične in muzejske stroke, ki se kaže v skupnih projektih in organizaciji skupnih posvetovanj. Okrogla miza v Osijeku je bila dober primer tega povezovanja, še bolj znan pa je npr. seminar Arhivi – knjižnice – muzeji (AKM), ki bo letos potekal že osemnajstič.
Kot je bilo razvidno iz razprave, je trenutno najbolj pereč problem razdrobljenost digitalizacije. Knjižnice svoje digitalne zbirke namreč pogosto objavljajo na svojih spletnih straneh, kar otežuje iskanje in povečuje tveganje za podvajanje in nezmožnost trajnega ohranjanja digitaliziranega gradiva. Sodelovanje in povezovanje knjižnic pri urejanju domoznanskih zbirk zagotovo ovira tudi neobstoj enotnega informacijskega sistema z vzajemnim katalogom, kot je na primer COBISS v Sloveniji.
Udeleženci posvetovanja v dvorani filozofske fakultete v Osijeku (foto: Primož Potočnik)
Kasneje smo v sproščenem pogovoru s hrvaškimi kolegi ugotavljali, da obstaja na področju domoznanstva še veliko možnosti za sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi splošnimi knjižnicami. Izmenjava izkušenj ter dobrih praks lahko prinese hitrejši razvoj in napredek domoznanske dejavnosti v obeh državah. Če so slovenske osrednje območne knjižnice lahko zgled dobre prakse povezovanja na področju domoznanske dejavnosti, pa se lahko od hrvaških kolegov veliko naučimo o povezovanju s sorodnimi kulturnimi ustanovami, zlasti z muzeji in arhivi. Zelo uspešni so tudi pri organizaciji pouka domoznanstva v izobraževalnih ustanovah, ki predstavlja pomemben vidik izobraževanja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah.
Spoznavanje dela hrvaških kolegov na področju domoznanstva je bilo navdihujoče in poučno, hkrati pa pomeni dobro izhodišče za načrtovanje sodelovanja knjižnic v prihodnje. Pridobljene izkušnje in spoznanja bomo lahko upoštevali tudi pri oblikovanju smernic za domoznansko dejavnost v slovenskem knjižničnem sistemu, ki jih pripravlja širša delovna skupina pod vodstvom ptujskega kompetenčnega centra za domoznanstvo.
Po zaključku uradnega dela so se udeleženci sprehodili po starem mestnem jedru in si v Muzeju Slavonije Osijek ogledali razstavo MUO u Slavoniji – Slavonija u MUO (foto: Primož Potočnik)