5. dani medijske i informacijske pismenosti s Hrvatskom mrežom školskih knjižničara 2025

Letos so strokovna predavanja potekala od od 3. marca do 4. aprila 2025 v virtualnem okolju Hrvaške mreže šolskih knjižničarjev (s pomočjo orodja Adobe Connect), vsakič ob točno določeni uri. Udeleženci so ob prijavi na vsak posamezen dogodek prejeli ustrezno povezavo.

Celoten program dogodka: 5. dani medijske i informacijske pismenosti s Hrvatskom mrežom školskih knjižničara 2025. Program se je zaradi določenih okoliščin nekajkrat tudi spremenil.

V sklopu programa 20 spletnih seminarjev je bilo priložnost poslušati kar 25 predavateljev z različnih področij od knjižničarstva, izobraževanja in psihologije do digitalne pedagogike ter umetne inteligence. Skozi teme o kritičnem mišljenju, informacijskem in medijskem opismenjevanju, varnosti na internetu, ustvarjalnosti, duševnem zdravju in mnogih drugih, so udeleženci razpravljali, se učili, delili izkušnje in se medsebojno krepili za nove izzive pri delu z uporabniki.

Uvodoma so organizatorji predstavili letošnji program, podali navodila za prijavo, napotke za aktivnosti in druge organizacijske podrobnosti. V nadaljevanju so kratki povzetki letošnjih predstavitev:

3. marec: Uvodno srečanje
Uvodni spletni seminar se je začel s kratkim pregledom že izvedenih Dnevov in Festivalov ter pregledom letošnjega programa, da so se bodo udeleženci seznanili z možnostmi sodelovanja in novim konceptom ter prejeli navodila o prijavah, vrednotenju aktivnosti, podpisnih listah ter potrdilih in gradivih.
O sami organizaciji in strokovnem srečanju so spregovorili organizatorji Dnevov, članice in člani Programskega in organizacijskega odbora ter uredništva zbornika: predsednica HMŠK, Nataša Mesić Muharemi (Osnovna šola Darda) in mag. Zorka Renić (Medicinska šola Bjelovar), Tanja Kolar Janković (Tehnična šola Virovitica), Martina Plaščak (Strojna tehnična šola Osijek) in dr. Josip Strija (Gimnazija Petra Preradovića Virovitica).

4. marec: Marketing nezdrave hrane i bezalkoholnih pića usmjeren prema djeci (Siniša Roknić)
S predstavitvijo je avtor želel udeležence seznaniti s trenutnim stanjem vpliva škodljivega oglaševanja na zdravje potrošnikov, ozavestiti pomen vzpostavljanja zdravih prehranskih navad in deliti primere dobrih praks ter rezultate dela izvedenih delavnic. Kot je poudaril, je v današnjih časih nezdrava hrana postala vsakodnevni način prehranjevanja, še posebej pri mlajši populaciji, in le redko kdo se upre nakupu take hrane, bodisi zaradi dostopne cene, zapeljivega vonja, okusa in/ali videza, privlačne embalaže ali pa praktičnosti kot nadomestka za samostojno pripravo obrokov zaradi današnjega hitrega in dinamičnega načina življenja. Učencem primanjkuje znanja in zavedanja o tem, kako pomembna je pravilna in zdrava prehrana, in ne razmišljajo o potencialni škodi in tveganjih, ki jim jih lahko nezdrava prehrana povzroči na dolgi rok. Prav zato je predstavil svojo idejo, da je v prostorih šolske knjižnice organiziral predavanja in delavnice za učence sedmih in osmih razredov na temo nezdrave hrane in njenega škodljivega oglaševanja.

5. marec: Od listanja do klikanja: transformacija alata za učenje u digitalnom dobu (Biljana Krajačić)
V zadnjih nekaj desetletjih doživljamo veliko spremembo v načinu dostopa do informacij in učenja. Tradicionalni pripomočki (tiskani slovarji in atlasi), ki so bili nekoč glavni viri znanja, so bili nadomeščeni z digitalnimi različicami (različni spletni slovarji in spletni zemljevidi – primer: Google Maps). Predavateljica je skušala predstaviti prednosti in slabosti različnih iskanj z viri, od počasnejšega, a temeljitejšega raziskovanja tiskanih virov, do hitrosti in dostopnosti informacij v digitalnem svetu. Poudarjen je bila pomembnost kritičnega mišljenja pri ocenjevanju zanesljivosti spletnih virov ter ravnovesju med tradicionalnimi in sodobnimi metodami učenja. Udeleženci so aktivno analizirali razlike med iskanjem informacij v tiskanih in digitalnih virih ter razpravljali o tem, kako se prilagoditi sodobnemu načinu učenja in ob tem ohraniti globlje razumevanje in analitične veščine.

11. marec: Društvene mreže i njihov utjecaj na svakodnevnu komunikaciju (Jelena Cvrković)
Ker je tehnologija postala nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, mobilni telefoni in vse oblike zaslonov pa so prisotne v rokah vseh generacij, se je s pojavom družbenih omrežij začel velik vpliv na jezik ter način komunikacije. Avtorica je opozorila na novosti, nove besede, ki vse prehitro nastajajo in jih mladi uporabljajo ravno zaradi družbenih omrežji. Slovar hrvaškega jezika je precej povezan s tehnološkimi inovacijami, a včasih se terminologija razvija prepočasi. Pogosto se namreč zgodi, da ne obstajajo ustrezne hrvaške besede, kar je razlog za uporabo tujk. Pojavile so se besede (vplivneži, vlogerji), ki so povezane z družbenimi omrežji. Vse bolj pri pisni komunikaciji uporabljajo t. i. čustvenčki (emojiji).  Prestavljeni so bili različni žanri internetnega govora (jezik e-pošte, blogov in podobno). Zaskrbljujoče pa je, da se na pravopisni ravni pri učencih opaža velika odstopanja od pravopisnih norm in vse se že negativno odraža tudi na pisni komunikaciji v izobraževanju.

13. marec: Medijska pismenost kroz školski list (Andrijana Sili i Anita Drenjančević)
Predstavljen je bil primer, kako se učenci učijo medijske pismenosti z aktivnim ustvarjanjem šolskega časopisa “Karašica”. Z novinarskim delom so sodelujoči pridobivali ter razvijali kritično mišljenje ter veščine, ki so nujne za razumevanje medijskih vsebin, uresničujemo z aktivnim sodelovanjem učencev pri ustvarjanju šolskega časopisa. Učenci so vsa leta z ustvarjanjem lastnih medijskih vsebin kar najbolje in praktično pridobivali znanja o vidikih novinarskega dela, se učili o verodostojnosti informacij ter uresničevali aktivno državljanstvo. Obeležili so tudi jubilejno trideseto leto izhajanja časopisa ter prikazali, kako so vsa leta izvajali medijsko pismenost. Z digitalizacijo starih številk pa so starejše izdaje oživeli ter jih objavili v prostem dostopu.

14. marec: Od gledanja do stvaranja: razvoj filmske pismenosti u strukovnim školama (Romina Fic i Ljiljana Ille)
Prikazani so bili primeri dobre prakse in aktivnosti, ki jih izvaja Gradbena šola Čakovec izvaja z namenom povečanja filmske pismenosti učencev in spodbujanja kritičnega razmišljanja o filmski umetnosti. Izpostavili so dva projekta “Razmišljam filmsko” in “Krupni plan”, v katera so vključeni učenci in učitelji štirih srednjih poklicnih šol. Skozi te projekte učenci ne samo da analizirajo filmske stvaritve in poglabljajo svoje razumevanje filmske umetnosti, temveč tudi razvijajo lastne ustvarjalne veščine s sodelovanjem v procesu filmskega ustvarjanja. Rezultat njihovega dela so skupni in individualni filmski izdelki. V okviru projekta “Kino za mlade”, ki prav tako prispeva k razvoju filmske pismenosti med mladimi, pa šola sodeluje z lokalnim kinematografom. Ob koncu je bil na ogled tudi nagrajeni film Popolna Instagram potica.

18. marec: Od igre do ovisnosti (Darija Benaković i Gorana Hasel)
Odvisnost od videoiger, aplikacij in zaslonov je pereč sodoben problem. Pomembno je, da se o tem seznani zaposlene v vzgoji in izobraževanju ter podati smernice za prepoznavanje problema in preventivne ukrepe v šolskem okolju. Udeležencem so bile predstaviljene razlike med intenzivnim igranjem in simptomi dejanske odvisnosti. Ponujena so bila tudi priporočila za delo z učenci, da bi s pozitivnim pristopom k videoigram opozorili na potencialne nevarnosti. Pojasnjeno je bilo, na katere načine lahko preventivno delujemo ter ponudimo v branje ustrezno literaturo, ki lahko pomaga pri delu z učenci ter pri pouku. Izjemno dragoceno je, da se pravočasno prepozna problema in preventivno ukrepa.

20. marec: Serija radionica Kroz tuđe oči: osnaživanje slike o sebi kod djevojčica = primjer dobre prakse (Ana Šebo Glibušić)
Predavateljica je s primerom dobre prakse spregovorila o osveženi vlogi šolske knjižnice pri spodbujanju medijske pismenosti, družbenih spremembah povezanih s količino nekakovostnih in zavajajočih informacij na spletu, izvajanju projekta Svoja in krepitvi samopodobe pri deklicah ter podpori mentalnemu razvoju in zdravju učencev. Predstavljena delavnica je rezultat premisleka šolske knjižnice o duševnem zdravju učencev, ki je hkrati tudi eno ključnih vprašanj sodobnega izobraževanja. Šolska knjižnica lahko nudi podporo z dostopnostjo knjig in virov o čustvenem razvoju, samopomoči in soočanju s stresom. Prav tako lahko z organiziranjem delavnic o duševnem zdravju, vodenih branj in pogovorov o čustvih postane varno mesto za dialog in izražanje občutkov. Na koncu šolska knjižnica ni zgolj prostor ampak je center kritičnega mišljenja, opolnomočenja mladih in zaščite njihovega duševnega zdravja. S spodbujanjem medijske pismenosti, sodelovanjem pri projektih, kot je SVOJA, in nudenjem podpore učencem aktivno sodeluje pri oblikovanju prihodnjih generacij odgovornih in informiranih državljanov.

21. marec: LEAD – Online projekt: Digitalni alati za sprječavanje i suzbijanje govora mržnje na internetu (Marija Bratonja i Željka Geto)
Cilj projekta LEAD Online je okrepiti kritično mišljenje in veščine digitalne ter medijske pismenosti pri vseh vpletenih. Projekt je odprl prostor za dialog o sovražnem govoru in spodbujanju stališč ter vedenja, ki spoštujejo človekove pravice in vrednote. V sklopu projekta je nastalo tudi digitalno orodje za samooceno sovražnega govora, s pomočjo katerega lahko ugotovimo lastno raven zavedanja o sovražnem govoru na internetu, prepoznamo vsebino polno sovraštva, razumemo vpliv sovraštva izraženega na internetu ter se naučimo, kako se odzvati na sovražno vsebino. Prav tako je bila v okviru projekta razvita tudi igra HateOut (spletna igra vlog, ki pomaga bolje razumeti spletni sovražni govor).

24. marec: Kako kritički analizirati medijske sadržaje – praktični primjeri za rad knjižničara (Jasenka Marmilić)
Uvodoma je avtorica na kratko predstavila priročnik Medijska pismenost za Hrvatski jezik od 5. do 8. razreda, ki je zasnovan kot podpora učiteljem hrvaškega jezika ter knjižničarjem pri razvijanju kritičnega pristopa do medijskih sporočil pri učencih. Delila je svoje izkušnje pri nastajanju priročnika, s posebnim poudarkom na štirih temah, ki jih je v priročniku obravnavala (Družbena omrežja, Stereotipi in predsodki v medijih, Internet – medij vseh medijev in Subkulture v medijih). S predstavitvijo je želela knjižničarjem ponuditi konkretne scenarije poučevanja, vire za delo ter primere aktivnosti, ki jih lahko uporabijo pri pouku. S praktičnimi primeri je pokazala, kako lahko te teme obravnavamo z učenci, jih spodbujamo k analizi, razpravi in kritičnemu razmišljanju o medijskih vsebinah.

25. marec: Glazbeno-medijska pismenost (Ivana Rakonić Leskovar)
Medijska pismenost v povezavi z glasbo omogoča učencem razvijanje kritičnega pristopa do glasbenih vsebin ter razumevanje, kako mediji oblikujejo naš okus glasbenih žanrov. Učence je potrebno podučiti, kako kritično sprejemati glasbene vsebine ter jih usposobiti analizirati vsebine glasbenih spotov, pesmi, besedil glede na sporočila, ki jih posredujejo. Način poslušanja in spremljanja glasbe se je korenito spremenil s pojavom različnih platform (YouTube, Spotify …). Preko omenjenih platform postaja medijska pismenost ključna za razumevanje algoritemskih priporočil, promocije in dostopa do glasbe, družbena omrežja pa vse bolj postajajo glavne platforme za promocijo glasbe. Ob predavanju o glasbeno-medijski pismenosti je bil prikazan praktični primer obeležitve Evropskega dneva jezikov.

26. marec: U svijetu medija: od ankete do radionice (Dragica Pršo, Martina Červar)
Knjižničarka in psihologinja sta v času obeleževanja boja proti odvisnosti izvedli anketo, ki je bila namenjena vsem učencem od 5. do 8. razreda. Cilj ankete je bil raziskati uporabo elektronskih naprav in družbenih omrežij ter poznavanje osnovnih pojmov kot so catfishing, prikrito oglaševanje in vplivneži. Na podlagi rezultatov ankete so bile izvedene delavnice z učenci. S tem so želeli učence spodbuditi k razmišljanju o alternativnih aktivnostih za preživljanje prostega časa, uvajanja zdravih življenjskih navad ter razmišljanja o duševnem in fizičnem zdravju, pa tudi izobraževanje o načinih prijavljanja elektronskega nasilja.

28. marec: Područje informacijske pismenosti u odgojno-obrazovnom radu školskog knjižničara (Ksenija Sobotinčić Štropin, Nensi Čargonja Košuta)
Informacijska pismenost je pomemben dejavnik knjižnične dejavnosti in nepogrešljivo področje v okviru vzgojno-izobraževalnega dela šolskega knjižničarja. Implementacija informacijske pismenosti v vse segmente vzgoje in izobraževanja je nujna, da lahko učenci pravočasno razvijejo veščine informacijske pismenosti, ki jim bodo zelo koristile v akademskem, družbenem, poslovnem in vsakdanjem življenju. Predavateljici sta predstavili teoretične temelje in modele informacijske pismenosti ter različne praktične primere vpeljevanja informacijske pismenosti v vzgojno-izobraževalne procese v šolski knjižnici. Prikazali sta koristi, uporabnost in relevantnost informacijskega opismenjevanja učencev med vzgojno-izobraževalnim delom v šolski knjižnici.

31. marec: Šapti, trnci i opuštanje: umirujuća moć ASMR-a (Martina Plaščak)
Avtorica je prikazala, kako lahko ASMR (avtonomni senzorni meridijanski odziv) deluje kot močno orodje za podporo duševnemu zdravju. Potrebno je ozavestiti potencial ASMR-ja kot orodja za umirjanje in boljšo koncentracijo, ponuditi strokovno razlago o prednostih kot omejitvah ter izobraziti udeležence o tem, kako prepoznati in uporabljati ASMR vsebine v praksi. Demonstrirani so bili praktični prikazi različnih vrst ASMR dražljajev (šepetanje, nežni zvoki in vizualni dražljaji) in kako lahko ti pomagajo pri zmanjševanju stresa, anksioznosti in spodbujanju sproščanja ter kako vključiti takšne tehnike v izobraževalni proces.

31. marec: Demistifikacija autorskih prava (Bojan Lazić, Vojislav Đuračković)
Predavanje je povzelo spoštovanje avtorskih pravic ob upoštevanju zakonskih določb ter veljavnih podzakonskih, strokovnih in znanstvenih predpisov. Hkrati pa je bilo govora o Creative Commons licencah in praktična uporaba pri pisanju strokovnih, znanstvenih del ali drugih pisnih del. Poseben poudarek je bil na konkretnih primerih, predvsem način uporabe tujih del v izobraževalne namene.

2. april: Influenceri – koliko su utjecajnici utjecajni? (Martina Vujnović)
Danes, ob uporabi različnih družbenih omrežji, se veliko mladih poistoveti z vplivneži, ki ga dojemajo kot poklic, s katerim se želijo ukvarjati. Predstavljen je bil zanimiv vidik, da so vplivneži lahko pozitiven vpliv in da mlade nagovorijo o številnih temah, ki sicer ne bi bile obravnavane. Hkrati pa je potrebno paziti tudi na negativni vpliv, ki je žal, kot kaže, veliko bolj razširjen.

2. april: Kritička medijska pismenost i obrazovanje za društvenu pravdu (Mona Othman)
Interaktivno predavanje je prikazalo, na kakšne načine kritična medijska pismenost knjižničarjev in učiteljev vpliva na teme in vsebine medijske pismenosti, ki jim dajemo prednost pri vzgojno-izobraževalnem delu. Z izmenjavo izkušenj, razmišljanj in stališč šolskih knjižničarjev, so bili obravnavani tudi izzivi, s katerimi se šolski knjižničarji srečujejo ali se lahko srečajo pri poučevanju kritične medijske in informacijske pismenosti.

3. april: Učenje uz UI: kvizovi koji motiviraju i zabavljaju (Tanja Kolar Janković, Josip Strija)
Delavnica je udeležencem omogočila priložnost raziskati možnosti dveh sodobnih orodij za izdelavo kvizov s podporo umetne inteligence. Orodje Wooflash je usmerjeno v strukturirano učenje, ki omogoča učinkovito ponavljanje snovi, preverjanje znanja in podrobno testiranje. Quizizz pa je zabavna in interaktivna platforma, idealna za spodbujanje tekmovalnega duha in motivacijo učencev v neformalnih situacijah, kot so prostočasne aktivnosti ali različni kvizi. Udeleženci so najprej preizkusili pripravljene kvize in pridobili vpogled v osnovne funkcionalnosti obeh orodij. Zatem so skozi jasna in interaktivna navodila preizkušali, kako izdelati lastne kvize z uporabo umetne inteligence in bogatih virov, ki jih ponujata platformi.

3. april: Suvremeno lice slikovnice (Tanja Radiković, Vera Fučko)
Zanimiva predstavitev večletnega projekta z naslovom Multimedijska slikovnica, ki jo učenci ustvarjajo skupaj z učiteljico in knjižničarko v tiskani ter spletni obliki. Projekt predstavlja združitev ustvarjalnosti, izobraževanja in tehnologije. V procesu ustvarjanja so otroci vključeni v vse faze – od zasnove zgodbe, oblikovanja likov in scenarija, do izdelave ilustracij in digitalne obdelave. Slikanice so poleg fizične oblike kot tradicionalne knjige izdelane tudi digitalno, s čimer otroci razvijajo veščine dela s tehnologijo, kot je uporaba računalnikov, tablic ali aplikacij za izdelavo multimedijskih vsebin. Sodelovanje s srednjo šolo v Čakovcu omogoča nadaljnji razvoj projekta. Srednješolci pomagajo pri tehničnem vidiku ustvarjanja, kot je izdelava risank v tehniki stopmotion animacije na podlagi slikanice, z uporabo drugih animacijskih orodij in aplikacij. Ta interaktivni proces spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, promovira timsko delo ter pridobivanje osnovnih veščin digitalne pismenosti.

4. april: Razvijamo digitalne vještine s HMŠK-om: UI i školske knjižnice – prilike i izazovi (Tanja Kolar Janković, Martina Plaščak, Josip Strija)
Obrazložitev rezultatov raziskave o uporabi umetne inteligence v šolskih knjižnicah Republike Hrvaške je razkrila ključne izzive in potrebe knjižničarjev, kot so dodatno izobraževanje, etične smernice in prilagoditev tehnologije knjižničarski praksi. Predstavlje je bil nov spletni tečaj Razvijamo digitalne vještine s HMŠK-om: UI i školske knjižnice – prilike i izazovi, ki je bil zasnovan na podlagi rezultatov raziskave ter je namenjen šolskim knjižničarjem. Z njim želijo nasloviti specifične potrebe in izzive, s katerimi se soočajo šolski knjižničarji, ter izboljšati digitalne kompetence in se seznaniti z načini, kako integrirati UI tehnologije v vsakodnevne aktivnosti šolskih knjižnic.