4. strokovno srečanje domoznancev v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj

Slovenski domoznanci smo se 12. junija 2025 zbrali na že 4. strokovnem srečanju na Ptuju. Srečanje je, tako kot prejšnja leta, pripravila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (KIPP), kot kompetenčni center za domoznanstvo, v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS). Namen tovrstnih srečanj je osvetlitev nekaterih pomembnih vprašanj, s katerimi se soočamo pri delu, seznanitev z novostmi in aktualnimi projekti s področja domoznanstva ter izmenjava dobrih praks z namenom dviga kakovosti našega dela oz. izvajanja domoznanske dejavnosti.

4. strokovnega srečanja domoznancev v ptujski knjižnici se je udeležilo 55 slovenskih knjižničarjev. Za govorniškim pultom stoji Andreja Kozjek (NUK). (foto: Primož Potočnik)

Uvodoma sta navzoče pozdravili Milena Doberšek, direktorica KIPP, ter Mira Petrovič, predsednica Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS.

V prvem delu srečanja so se udeleženci seznanili z aktualnimi projekti in novostmi na področju domoznanstva. Mag. Lea Očko iz Osrednje knjižnice Celje je predstavila rezultate analize, katere namen je bil oceniti potrebe po digitalizaciji v osrednjih območnih knjižnicah (OOK) za obdobje 2025‒2030. Analiza je bila opravljena v letu 2024, izvedbo je finančno podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Dokument nudi pregled nad trenutnimi praksami, sredstvi in kapacitetami za digitalizacijo ter identificira izzive za prihodnost. Analiza je pokazala, da imajo slovenske knjižnice pomembno vlogo na področju digitalizacije, saj so OOK v okviru izvajanja tretje naloge območnosti do sedaj digitalizirale več kot 2,2 milijona strani gradiva, a se v zadnjem času sredstva za ta namen zmanjšujejo. OOK predvidevajo, da bi imele v prihodnjem kratkoročnem obdobju za digitalizacijo na voljo več kot 715.000 strani gradiva, pri čemer so ocene posameznih OOK zelo različne (od 20.000 do 124.000 strani). Na območjih, kjer zaznavajo, da jim gradiva za digitalizacijo zmanjkuje (sedem od desetih OOK), so izrazili tudi potrebo po digitalizaciji avtorsko še zaščitenega gradiva, ki bi bilo uporabnikom na vpogled na namenskih računalnikih. Zaradi vedno večjih količin digitaliziranega gradiva bo v prihodnje pomembna tudi koordinacija digitalizacije med knjižnicami, s čimer bi preprečili podvajanje digitalizacije enakih gradiv. Rezultati kažejo, da je z digitalizacijo potrebno nadaljevati ter okrepiti njeno financiranje.

Mag. Lea Očko (Osrednja knjižnica Celje) je predstavila Analizo potreb po digitalizaciji v osrednjih območnih knjižnicah 2025‒2030 (foto: Primož Potočnik)

V nadaljevanju so Mira Petrovič (KIPP), Andreja Kozjek (NUK), Nataša Kokošinek (Občinska knjižnica Jesenice), Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec) in Tomaž Miško (Mestna knjižnica Ljubljana), člani delovne skupine za oblikovanje Priporočil za izvajanje domoznanske dejavnosti v knjižnicah, predstavili opravljeno delo, ki je potekalo od začetka leta 2023. Pri pripravi dokumenta, ki naj bo knjižničarjem v pomoč pri opravljanju domoznanske dejavnosti, je KIPP k sodelovanju povabila strokovnjake iz UKM, NUK in slovenskih splošnih knjižnic. V času nastajanja dokumenta so bile aktivnosti 11-članske delovne skupine večkrat predstavljene na strokovnih dogodkih in sestankih, strokovna javnost pa je bila povabljena k oddaji pobud in vprašanj. Pri pripravi Priporočil so bile upoštevane vse v preteklosti pripravljene smernice, analize stanja in druge raziskave, zakonska določila, statistični podatki o knjižicah ter primeri dobrih praks.

Priporočila, ki bodo izšla v poletnih mesecih leta 2025, bodo nedvomno pomembno orodje za vsakdanjo prakso knjižničarjev domoznancev, saj ponujajo jasne in praktične napotke za vsa področja izvajanja domoznanske dejavnosti. Ohranjajo vsa uveljavljena temeljna priporočila, hkrati pa nadgrajujejo in podrobneje obravnavajo tiste vidike, ki jih je razvoj v zadnjih dvajsetih letih postavil v ospredje: digitalizacijo in trajno hranjenje digitaliziranega in izvorno digitalnega gradiva, pisno kulturno dediščino v knjižnicah, varovanje in ohranjanje domoznanskega in drugega dragocenega knjižničnega gradiva ter načine sodelovanja s potencialnimi partnerji. V prilogi so zbrani tudi vzorci pogodb in drugih dokumentov, ki jih knjižnice potrebujejo pri izvajanju storitev, vezanih na domoznanske zbirke (darilna pogodba, donatorska pogodba, pogodba o uporabi dela, pogodba o reproduciranju gradiva, pogodba o izposoji gradiva, pogodba o sodelovanju, reverz).

Direktorica KIPP Milena Doberšek se je članom delovne skupine za pripravo Priporočil za izvajanje domoznanske dejavnosti v knjižnicah zahvalila za opravljeno delo (foto: Primož Potočnik)

V drugem delu srečanja je mag. Barbara Šterbenc Svetina (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) predstavila izkušnje in dileme članov uredništva Novega Slovenskega biografskega leksikona pri procesu oblikovanja biografskih gesel. Pri svojem delu se nenehno soočajo z vprašanji, kot so: zakaj nekoga uvrstiti v biografski leksikon, kakšna naj bodo merila za izbor osebnosti, kako oblikovati gesla, kako podroben naj bo življenjepis, katere vsebine so ključne za dobro predstavitev posameznikovih dosežkov, kako ravnati z že objavljenimi gesli ipd. Prispevku smo z zanimanjem prisluhnili, saj se s podobnimi dilemami ukvarjamo tudi knjižničarji domoznanci pri oblikovanju gesel za digitalni regijski biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin. Pri naboru imen, ki jih vključujemo v leksikon, sledimo regijskemu kriteriju oz. podobnim smernicam kot pri izgradnji domoznanske zbirke. V njem predstavljamo tudi osebnosti, ki jih Slovenski biografski leksikon zaradi svojih kriterijev ne bi zajel, na lokalnem območju pa smo jih prepoznali kot zaslužne osebnosti, ki so s svojim življenjem in delom pomembno zaznamovale razvoj posameznih lokalnih skupnosti.

Mag. Barbara Šterbenc Svetina (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) je predstavila izkušnje uredništva Slovenskega biografskega leksikona pri pripravi biografskih gesel (foto: Melita Zmazek)

V tretjem delu srečanja smo prisluhnili primerom iz domoznanske prakse. Tedej Sušelj iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper je predstavil aktivnosti koprske knjižnice v letu 2024, ko je Koper praznoval 1500. obletnico svoje ustanovitve. Ob tem jubileju je Oddelek za domoznanstvo in kulturno dediščino izdal publikaciji Sveti Nazarij: oče in vladar Justinopolisa ter Koprčani, ki so spremenili svet, v katerih predstavlja nekaj ključnih osebnosti mesta Koper, katerih ideje, delo in vpliv segajo onkraj meja njihovega časa in prostora. Koprska knjižnica hrani dragocene izvirnike njihovih del. Z monografijama so želeli javnost opozoriti na kulturno bogastvo tamkajšnjega prostora in na izjemen pomen knjižnic kot varuhinj pisne kulturne dediščine.

Tedej Sušelj (Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper) je predstavil publikaciji, ki ju je koprska knjižnica izdala ob 1500. obletnici ustanovitve mesta Koper (foto: Primož Potočnik)

Mira Petrovič je predstavila projekt mobilnosti v okviru programa Erasmus+, ki so ga v ptujski knjižnici pričeli izvajati v letu 2024. Projekt se osredotoča na krepitev kompetenc strokovnega kadra za delo z učečimi se odraslimi na področju lokalne kulturne dediščine.
Kot prvo aktivnost v okviru projekta je knjižnica izvedla t. i. sledenje na delovnem mestu. Jeseni 2024 so trije strokovni delavci obiskali knjižnice in druge kulturne ustanove na Hrvaškem in spoznavali njihov način dela ter primere dobrih domoznanskih praks. Pri načrtovanju mobilnosti so se povezali z Mestno in univerzitetno knjižnico Osijek (Gradska i sveučiliška knjižnica Osijek).
V prvi polovici leta 2025 se je pet strokovnih delavcev udeležilo tečajev v Italiji in Grčiji, na katerih so pridobivali znanje o vključevanju novih tehnologij in spletnih platform v izobraževalni proces oziroma spoznavali metode in inovativne načine dela za izobraževanje uporabnikov o lokalni kulturni dediščini.
V knjižnici so pridobljeno znanje in izkušnje s pridom uporabili pri izvedbi lastnih izobraževalnih delavnic Digitalno opismenjevanje: kako izkoristiti e-vire?  in Živeti z dediščino: vsebine lokalne kulturne dediščine na spletu, s katerimi so uporabnikom želeli približati lokalno kulturno dediščino ter jih podpreti pri učenju za samostojno uporabo e-storitev knjižnice ter portalov Digitalna knjižnica Slovenije, Obrazi slovenskih pokrajin, Kamra in Album Slovenije.

Mira Petrovič (KIPP) je predstavila projekt mobilnosti v okviru programa Erasmus+, ki so ga v ptujski knjižnici pričeli izvajati v letu 2024 (foto: Primož Potočnik)

V zaključnem delu srečanja sta Primož Potočnik in Daniel Šalamon, sodelavca ptujske knjižnice, predstavila dosedanji napredek in rešitve v zvezi s prizadevanjem za digitalizacijo avtorsko še zaščitenega gradiva in prikazovanjem tovrstnega gradiva na namenskih računalnikih v OOK.

Leta 2021 je KIPP kot koordinatorica delovne skupine za domoznanstvo OOK pričela pogovore z NUK z namenom, da se vzpostavijo tehnične rešitve za prikazovanje tovrstnega gradiva na namenskih računalnikih v OOK. Knjižnice bi lahko brez soglasja avtorja digitalizirale en izvod gradiva, ki ni prosto avtorskih pravic, tako, da bi iz čitalniške uporabe umaknile izvod v tiskani obliki in namesto tega uporabniku ponudile digitalno kopijo na namenskem računalniku v knjižnici. Tehnične in pravne izzive takega dostopa so deležniki obravnavali na več sestankih. V sodelovanju s skupino sistemskih administratorjev in informatikov OOK ter Službe za informacijsko podporo NUK so opredelili konkretne tehnične zahteve ter našli rešitev, ki omogoča varen in nadzorovan dostop do avtorsko zaščitenega gradiva v dLib-u. Da se omogoči testiranje predlagane rešitve, ki jo bo tehnično podprl NUK, je bil v letu 2025 v ptujski knjižnici vzpostavljen namenski računalnik. Po izvedenem testiranju (2025) se bodo pričela izobraževanja in širjenje rešitve med drugimi splošnimi knjižnicami. Pravne rešitve in formalnosti bodo predmet nadaljnjih dogovorov na nacionalnem nivoju (med OOK in NUK).

Daniel Šalamon in Primož Potočnik (KIPP) sta predstavila rešitve v zvezi s prizadevanjem za digitalizacijo avtorsko še zaščitenega gradiva in prikazovanjem tovrstnega gradiva na namenskih računalnikih v OOK (foto: Eva Milošič)

Ob koncu so udeleženci izrazili zadovoljstvo z vsebino in izvedbo srečanja ter poudarili pomen tovrstnih dogodkov za razvoj stroke, krepitev sodelovanja in prenos znanja. Razšli smo se z obljubo, da se kmalu spet srečamo.