4. mednarodna konferenca »Biblioteke za bolje sutra«

4. mednarodna konferenca »Biblioteke za bolje sutra«, ki jo je organizirala splošna knjižnica Mostar pod vodstvom direktorja Omerja Mičijevića, je potekala na Fakultetu humanističkih nauka, Univerzitete Džemal Bijedić, v Mostarju.

Slika 1: Pozdravni nagovor direktorja splošne knjižnice Mostar in glavnega organizatorja Omerja Mičijevića (foto: Violetta Bottazzo)

Prvi dan je bil namenjen uvodnim nagovorom in predstavitvi knjižnic iz Bosne in Hercegovine (BiH) ter širše regije. Posebej zanimiva je bila promocija priročnika »Šolska knjižnica: prostor znanja, dijaloga in razvoja« (Omer Mičijević in dr. Nermin Ormanović), ki poudarja pomen šolskih knjižnic kot učnih središč, predvsem pa kaže na spontan in organski razvoj dela v določenem okolju in kako se iz potrebe lahko razvijejo prakse, ki nato tvorijo praktičen priročnik (ki s svojo prisotnostjo in uporabnostjo dviguje nivo dela po celotni državi). V nadaljevanju je prof. dr. Lejla Kodrić Zaimović predstavila nove kurikule na visokošolskem nivoju poučevanja v bibliotekarstvu v BiH.

Med pomembnejšimi prispevki prvega dne je bilo predavanje kolegov, ki se v večji meri ukvarjajo s promocijo branja in procesiranjem informacij v različnih okoljih ter z izzivi kreiranja in uporabe digitalnih vsebin. Prvi dan je bilo na sporedu tudi moje predavanje »Slovenske specijalne knjižnice – kompetence specijalnih knjižničarjev in digitalna transformacija«, v katerem sem predstavila raziskavo, ki smo jo izvedli na Hrvaškem in v Sloveniji s poudarkom na delovanju slovenskega knjižničnega sistema. V nadaljevanju so sledila predavanja o digitalizaciji, upravljanju zbirk v kriznih razmerah in pomenu ohranjanja nacionalnega kulturnega spomina.

Prvi dan se je sklenil v Narodnem gledališču Mostar, s slovesnim odprtjem konference, kjer so se udeleženci zapletli v neformalno-formalne strokovne pogovore in izmenjali prve vtise.

Drugi dan je bil razdeljen na več tematskih sklopov. V prvem delu so bila predavanja o boju proti dezinformacijam in vlogi knjižnic pri spodbujanju informacijske pismenosti (Nina Bunjevac Salkić), vplivu umetne inteligence na bibliotekarstvo (Jelica Ilić Minić in Vladimir Brborić) ter uporabi COBISS-a v povezavi s sistemom ISBN/ISSN. Prispevki so prikazali visoko stopnjo integracije digitalnih orodij v delo regionalnih knjižnic.

V drugem delu dneva so sledile predstavitve o pomenu družbenih omrežij za prepoznavnost knjižnic ter knjižnicah kot prostorih neformalnega izobraževanja, kot tudi pomenu kriznega planiranja v kulturnih institucijah. Dan se je zaključil z razpravo o vlogi knjižničarjev kot mentorjev v digitalnem okolju.

Tretji dan je bil namenjen družabnemu delu konference. Organiziran je bil izlet v Jablanico (Muzej »Bitka za ranjenike na Neretvi«) in Konjic (ARK D-O t. i. Titov bunker), kjer so imeli udeleženci priložnost neformalnega povezovanja in izmenjave izkušenj o izvajanju knjižničnih projektov v različnih kulturnih kontekstih.

Konferenca je dokazala, da knjižnice v regiji postajajo vedno pomembnejši nosilci digitalne transformacije, hkrati pa ohranjajo svojo vlogo promotorjev branja, kulturnega spomina in informacijske pismenosti. Velik poudarek je bil na povezovanju knjižnic, interdisciplinarnem sodelovanju ter na etičnih in izobraževalnih vidikih uvajanja umetne inteligence v knjižnično delo.

Slika 2: Skupinska fotografija udeležencev (foto: Narodna knjižnica Mostar)

Na konferenci so bili predstavljeni novi pristopi k digitalizaciji, širitev strokovnega sodelovanja med knjižnicami, predvsem pa je zanimiv vpogled v presek regionalnih trendov, saj je bilo prisotnih skoraj sto udeležencev iz 71 različnih institucij iz celotne Regije. Dogodek je bil tudi odlična priložnost za promocijo slovenskih knjižnic in vzpostavljanje nadaljnjih stikov z ustanovami iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Črne Gore.

Udeležbo na konferenci je omogočila Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in njeno vztrajno sodelovanje pri povezovanju knjižničarjev iz širše regije.