4. izobraževalni dan DBG: Knjižnica: pomen arhitekture in raziskovanja prostora
Temo 4. izobraževalnega dne Društva bibliotekarjev Gorenjske, ki je potekal v soboto, 19. 11. 2022, v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled in hkrati tudi prek videokonferenčnega sistema Zoom, je navdihnilo Plečnikovo leto. Ob 150 letnici njegovega rojstva smo se spraševali, kakšen pomen imata za knjižnice arhitektura in raziskovanje prostora.
Udeležencem izobraževanja je najprej dobrodošlico izrekla predsednica DBG-ja Maja Lesar, nato pa nas je nagovoril še direktor Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica Marko Zupanc.
V prvem sklopu predavanj so svoj pogled na knjižnico kot zgradbo in prostor predstavili tako arhitekti kot knjižničarji. Najprej nam je arhitekt Primož Žitnik iz biroja void arhitektura približal arhitektov vidik. Poudaril je, da je treba v fazi načrtovanja (pre)nove knjižnice upoštevati trenutno stanje knjižnice in razmišljati o prihodnosti, zato mora biti prostor čim bolj fleksibilen. Kot primer načrta nove knjižnice je predstavil Knjižnico med krošnjami – načrt preobrazbe trgovskega centra v sodobno knjižnico, ki je bil na javnem natečaju Škofje Loke prepoznan kot najustreznejša rešitev.
Svoje izkušnje s komunikacijo med knjižničarji in arhitekti je v prispevku Od ideje do izvedbe: koraki do nove knjižnice predstavila Marjetica Škrlec, vodja območne enote Knjižnice Jožeta Mazovca (Mestna knjižnica Ljubljana – MKL), ki je za svoj prispevek k načrtovanju novih in prenovi obstoječih knjižnic prejela Čopovo priznanje. Kar nekaj enot MKL-ja je namreč v zadnjem času doživelo prenovo, pred katero so morali knjižničarji pripraviti smernice za ustanovitelja, arhitekte in izvajalce. Šlo je za timsko delo delovne skupine, katerega rezultat je bil idejni načrt. Kot primer takšnega dokumenta je predavateljica predstavila idejni načrt nove Knjižnice Zalog, kot primer njegove realizacije pa fotografije stare in nove Knjižnice Polje.
Petra Puhar in Maja Vunšek iz Mestne knjižnice Kranj sta v prispevku Globus: od veleblagovnice do knjižnice predstavili spreminjanje namembnosti znamenite kranjske stavbe Globus, ki je delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Prvotno je bil Globus veleblagovnica, ki je svoja vrata odprla leta 1972, sčasoma pa je začela propadati. Del stavbe je bil leta 2011 prenovljen v moderno knjižnico. Po 10 letih knjižnice v Globusu je ta postala največja in najbolj obiskana kulturna ustanova v mestu. Da bi njen prostor uporabnikom približali tudi med epidemijo, so izdelali posnetek notranjosti knjižnice, ki ga je Interreg Europe prepoznal kot dobro prakso ohranjanja kulturne dediščine. Knjižnica je letos pridobila dodaten prostor v pritličju Globusa, v katerem bo zaživela kreativnica. Med drugim bo del te 24 ur dostopna knjižnica.
Drugi del izobraževanja je bil namenjen predstavitvam dobrih praks. Silva Kos in Damjan Mulej iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v prispevku Dve različni zgodbi s podobnim koncem: gradnja nove knjižnice v Radovljici in na Bledu s časovnico ter fazami gradnje predstavila pot do dveh novih knjižničnih stavb. Radovljica je od leta 2018 bogatejša za moderno knjižnico, knjižnica na Bledu pa je v letošnjem letu dobila svoj dom znotraj novega medgeneracijskega centra.
Sledila sta dva prispevka o prenovi šolske knjižnice. Prvega z naslovom Ko šolski knjižničar dobi proste roke: prenova šolske knjižnice OŠ Jakoba Aljaža Kranj je pripravila Simona Polše Zupan, drugega z naslovom Prenova šolske knjižnice na EKO šoli – obstoječemu pohištvu damo priložnost, da zasije v novi luči pa Rajka K. Kavčič z Osnovne šole Stražišče Kranj. Simona Polše Zupan je predstavila proces prenove šolske knjižnice, ki je trajal več let in je potekal v petih fazah, v katerih so postopoma zamenjali celotno opremo in pohištvo. Predavateljica je povedala, da je bilo novo pohištvo narejeno po meri in iz kakovostnih materialov, da bo dolgoročno uporabno. Nasprotno je prenova knjižnice na OŠ Stražišče Kranj temeljila na adaptaciji obstoječega pohištva in uporabi starih omar, ki jih je šoli podaril NUK. Rajka K. Kavčič je poudarila, da so imeli pri prenovi ves čas v mislih, da mora biti šolska knjižnica takšna, da so otroci v njej lahko samostojni uporabniki.
Izobraževalni dan se je sklenil z ogledom nove Knjižnice Blaža Kumerdeja Bled, ki ga je vodil Damjan Mulej.