3. strokovno srečanje domoznancev, Ptuj, 13. junij 2024

Sredi junija, tik pred poletnim premorom, smo se slovenski knjižničarji ponovno zbrali na 3. strokovnem srečanju domoznancev na Ptuju. Namen vsakoletnih srečanj, ki jih Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pripravlja v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo ter kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, je seznanitev z aktualnimi projekti in novostmi s področja domoznanstva, izmenjava dobrih praks, izkušenj in mnenj ter krepitev povezovanja v stroki.
Ker v pokoronskem času veliko sestankov poteka preko spleta, smo se razveselili nove priložnosti za druženje v živo. Na Ptuju se je zbralo 52 knjižničarjev iz vseh koncev Slovenije, dodatno težo in mednarodni značaj pa je dogodku dala udeležba gostje iz Hrvaške.

Uvodoma sta zbrane pozdravili in nagovorili Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča, in predsednica Zveze bibliotekarskih društev Damjana Vovk.

Strokovni del srečanja smo pričeli z referati na temo pisne dediščine v knjižnicah. To vprašanje je zelo zanimivo tudi za splošne knjižnice, saj v domoznanskih in drugih posebnih zbirkah hranimo knjižnično gradivo, ki predstavlja kulturno dediščino. Dr. Sonja Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) (na naslovni fotografiji) je v svojem referatu opozorila na nejasnosti in odprta vprašanja glede tiskane knjige kot kulturnega spomenika. Čeprav imamo na razpolago zakonodajne in druge podlage (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Zakon o knjižničarstvu, Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika), je njihova uporabnost v kontekstu gradiva problematična in ima več pomanjkljivosti. Med drugim je v Zakonu o knjižničarstvu kot nerazumljivo izpostavila časovno zamejitev tiskane knjige kot kulturnega spomenika pri letu 1800, saj ta zamejitev ne upošteva historičnih okoliščin na čelu s tehnološkimi značilnostmi in posebnostmi tiskarstva in knjigoveštva do prve polovice 19. stoletja.

Dr. Sonja Svoljšak (Narodna in univerzitetna knjižnica) je v svojem referatu opozorila na nejasnosti in odprta vprašanja glede tiskane knjige kot kulturnega spomenika. Foto: Primož Potočnik.

Na temo pisne dediščine se je zelo lepo navezal referat gostje iz Hrvaške, dr. Marijane Špoljarić Kizivat, ki je predstavila problematiko upravljanja in hrambe zapuščin v knjižnicah ter prakso v hrvaških knjižnicah. Posebej je izpostavila ovire in težave, s katerimi se soočajo knjižničarji pri delu s temi posebnimi zbirkami. Eden od ključnih izzivov je, da zapuščine v mnogih knjižnicah še vedno niso obdelane in posledično ostajajo neprepoznane in nedostopne javnosti. Na Hrvaškem knjižnične zbirke, ki so kulturna dediščina, vpisujejo v Register kulturnih dobara RH, ki vključuje tudi javno arhivsko in knjižnično gradivo. Še vedno pa pogrešajo ločene in sistematične evidence zapuščin, kakor tudi register domoznanskih zbirk za vse vrste knjižnic.

Dr. Marijana Špoljarić Kizivat (Gradska i sveučilišna knjižnica Osijek) je predstavila problematiko upravljanja in hrambe zapuščin v knjižnicah ter prakso v hrvaških knjižnicah. Foto: Primož Potočnik.

V razpravi, ki je sledila, smo knjižničarji opozorili na dileme in vprašanja, ki se nam pojavljajo pri vsakodnevnem delu z gradivom. Ker so domoznanske zbirke v knjižnicah zelo raznolike, tako po obsegu kot po vsebini, se nam zastavlja vprašanje, kako v praksi prepoznati, kdaj ima domoznanska zbirka lastnosti kulturnega spomenika in kdaj ne. Ali lahko sklepamo, da imajo vse domoznanske zbirke lastnosti kulturnega spomenika? Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje vpisa knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, v register kulturne dediščine. Obstoječi Register kulturne dediščine v Sloveniji se trenutno osredotoča predvsem na nepremično in nesnovno kulturno dediščino, register premične kulturne dediščine pa sploh še ni vzpostavljen. Glede na stališče dr. Sonje Svoljšak smo se strinjali tudi, da bi bilo potrebno ponovno razmisliti o spremembi časovne zamejitve tiskane knjige kot kulturnega spomenika pri letu 1800. Morda bi pri tem lahko sledili vzoru hrvaške zakonodaje, ki določa mejno letnico za tiskano knjižnično gradivo kulturni spomenik pri letu 1850.

V drugem delu sklopa referatov smo prisluhnili predstavitvam dveh zanimivih projektov. Marjeta Šušterčič in Ajda Zavrtanik Drglin iz NUK-a sta predstavili Portal rokopisov in zapuščin, ki je zaživel leta 2023. Portal omogoča preglednejši vpogled v gradivo obsežne rokopisne zbirke NUK-a, tako katalogizirano kot nekatalogizirano. V prihodnosti načrtujejo prenos celotnega kataloga rokopisnih zapuščin v portal, bogatenje vnosov z biografijami, katalogiziranimi vpisi in fotografijami avtorjev ter izboljšanje iskalnika z naprednim iskanjem.

Marjeta Šušterčič in Ajda Zavrtanik Drglin (Narodna in univerzitetna knjižnica) sta predstavili Portal rokopisov in zapuščin, ki je zaživel leta 2023. Foto: Primož Potočnik.

Znan mariborski založnik, antikvar, galerist, publicist in neutruden zbiralec mariborskega domoznanskega gradiva Primož Premzl je predstavil projekt evidentiranja in digitalizacije njegove obsežne zasebne domoznanske zbirke. Začetki evidentiranja, digitalizacije in primerne hrambe zbirke so bili podprti s pomočjo projekta Centra za kreativnost, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kulturo RS. V dogovoru in s podporo Pokrajinskega arhiva Maribor je bila zbirka v okviru evidentiranja zasebnega arhivskega gradiva vnesena v platformo, ki je namenjena Slovenski javni arhivski službi (VAČ).
V razpravi je Primož Premzl knjižničarje tudi povabil, naj še bolj podrobno spremljamo ponudbo gradiva na trgu doma in v tujini, saj je zelo pomembno, da ključne dokumente pisne dediščine hranimo v javnih kulturnih ustanovah. Tudi sam si želi, da bi njegova obsežna domoznanska zbirka ostala celovita in bi končno prešla v eno od teh ustanov.

Primož Premzl je predstavil projekt evidentiranja in digitalizacije njegove obsežne zasebne domoznanske zbirke. Foto: Primož Potočnik.

V tretjem delu srečanja smo prisluhnili primeroma iz domoznanske prakse. Alenka Murgelj iz Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je predstavila projekt Knjigotapljenje – slovenska knjižna srečevanja na Dunaju, ki ga v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto snujejo od leta 2016. Projekt je namenjen skupnosti Slovencev na Dunaju, ki jih preko sodobne knjižne produkcije, branja, kulturnih ustvarjalcev in zakladov kulturne dediščine spodbujajo k ohranjanju slovenskega jezika in kulturne identitete v tujem okolju. Dodana vrednost projekta je promocija kulturne dediščine, ki jo hranijo v Posebnih zbirkah Boga Komelja, v tujini.

Alenka Murgelj (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto) je spregovoril o projektu Knjigotapljenje – slovenska knjižna srečevanja na Dunaju, ki ga v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto snujejo od leta 2016. Foto: Primož Potočnik.

Mira Petrovič je predstavila aktivnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v vlogi kompetenčnega centra za domoznanstvo. Kot enega pomembnih dosežkov v letu 2023 je izpostavila uskladitev dogovora o trajnem hranjenju gradiva v repozitoriju Digitalne knjižnice Slovenije z Narodno in univerzitetno knjižnico, kar bo splošnim knjižnicam omogočalo trajno hrambo digitalnega in digitaliziranega gradiva. V letu 2023 je bila formirana in je z delom pričela tudi delovna skupina za oblikovanje enotnih smernic za domoznanstvo, ki bodo pripravljene predvidoma do konca leta 2024.

Mira Petrovič je predstavila aktivnosti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj v vlogi kompetenčnega centra za domoznanstvo. Foto: Primož Potočnik.

Srečanje smo zaključili s povabilom na 8. festival domoznanstva Domfest, ki bo potekal 25. oktobra 2024 v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti. Srečko Maček je predstavil tudi okvirni program strokovne ekskurzije v hrvaško Istro, ki jo Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino načrtuje v letošnjem novembru.

Razšli smo se z lepim spoznanjem, da smo slovenski domoznanci tesno povezani in zelo aktivni pri iskanju novih poti za razvoj in večjo prepoznavnost domoznanske dejavnosti. Kot rečeno, bomo imeli že v jeseni spet priložnost za strokovno povezovanje, druženje in izmenjavo novih spoznanj.

Sodelujoče na dogodku.

Povzetki vseh predstavljenih referatov so dostopni na spletni strani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, na Povzetki referatov.