28. mednarodna konferenca o teoriji in praksi digitalnih knjižnic (TPDL 2024)
V Ljubljani je med 25. in 27. septembrom potekala 28. mednarodna konferenca o teoriji in praksi digitalnih knjižnic (TPDL 2024). Dogodek, ki ga je organizirala in gostila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), je potekal v okviru praznovanja 250-letnice NUK in 15-letnice slovenskega agregatorja za Europeano. TPDL je mednarodni forum, ki se osredotoča na digitalne knjižnice ter z njimi povezana tehnična, praktična in družbena vprašanja. Letošnja konferenca je posebno pozornost namenila analizi in prepoznavanju dokumentov ter iskanju informacij, s čimer priznava ključno vlogo teh raziskovalnih področij pri ustvarjanju, dostopu, odkrivanju in širjenju digitalnih vsebin.
Konferenco je s pozdravnim nagovorom odprla Mojca Štruc, v. d. generalne direktorice Direktorata za digitalno družbo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. V svojem govoru je poudarila pomen digitalne preobrazbe in izpostavila ključne cilje strategije Digitalna Slovenija 2030, ki so pomembni tudi za razvoj digitalnih knjižnic. Ga. Štruc je orisala napredek Slovenije na področju povezljivosti, kjer že več kot 90 % gospodinjstev v urbanih območjih pokriva širokopasovni dostop naslednje generacije, cilj pa je do leta 2030 doseči 100 % gigabitno povezljivost. Poudarila je tudi pomen digitalnih veščin in cilj, da bi do leta 2030 vsaj 80 % odraslih imelo osnovne digitalne veščine. Posebno pozornost je namenila Digitalni knjižnici Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 2006 in trenutno vsebuje več kot milijon enot. To Slovenijo uvršča na četrto mesto med državami članicami EU po številu digitalnih objektov na prebivalca. Izpostavila je tudi sodelovanje NUK kot nacionalnega agregatorja za kulturo z več kot 600 slovenskimi institucijami in slovenska prizadevanja za razvoj velikega jezikovnega modela umetne inteligence za slovenski jezik, v katera je prav tako vpet NUK s svojo digitalno zbirko podatkov.
Glavni govorci na konferenci so bili Christine L. Borgman (Kalifornijska univerza v Los Angelesu), Maarten de Rijke (Univerza v Amsterdamu) in Maud Ehrmann (Švicarski zvezni inštitut za tehnologijo v Lozani). Christine L. Borgman je predstavila prispevek z naslovom Knjižnice, digitalne knjižnice in podatki: 30 let razvoja v Srednji Evropi (Libraries, Digital Libraries, and Data: 30 years of Development in Central Europe). V njem je povzela izkušnje, ki jih je pridobila v 90. letih prejšnjega stoletja pri avtomatizaciji knjižnic v Srednji in Vzhodni Evropi, in so osnova za teorijo in prakso digitalnih knjižnic v 21. stoletju. Maarten de Rijke je sodeloval s prispevkom Iskanje podnebnih vplivov (Searching for Climate Impact). Predavanje je obravnavalo informacijske potrebe IPCC WGII, razpoložljive vire in izzive pri uporabi tehnologij za ocene IPCC. Maud Ehrmann je v prispevku z naslovom Medijski arhivi preko meja – projekti Impresso (Media Archives Across Borders – The Impresso Projects) predstavila projekt Impresso 2, ki si prizadeva za celovito povezavo med medijskimi arhivi za podporo podatkovno vodenim zgodovinskim raziskavam v transmedijskih in transnacionalnih perspektivah.
Udeleženci med spremljanjem dogodka (foto: arhiv NUK)
Poleg treh panelnih se je zvrstilo še 24 predavanj, ki so se predstavila v petih sklopih: Digitalne knjižnice in arhivske študije, Obdelava dokumentov in besedil, Iskanje informacij, klasifikacija in semantična obogatitev, Interakcija človek-računalnik in upravljanje podatkov ter Znanstveno komuniciranje in sistematični pregledi. Udeleženci so si lahko ogledali tudi 18 posterjev. Pred konferenco je bila organizirana še delavnica IMPACT o integraciji najsodobnejših raziskav digitalizacije v vsakodnevne prakse in operacije digitalizacije. Obravnavala je izzive pri ustvarjanju in vzdrževanju delovnih tokov digitalizacije ter uporabo orodij, kot je SSH Open Marketplace. Posnetki nekaterih predavanj bodo na spletni strani konference TPDL 2024.
Konferenca TPDL 2024 je pomemben korak k spodbujanju izmenjave znanja in izkušenj na področju digitalnih knjižnic ter krepitvi mednarodnega sodelovanja pri ohranjanju in dostopnosti digitalne kulturne dediščine. Dogodek je gostil predstavitve številnih raziskovalnih del, ki so zajemala širok spekter tem od interoperabilnosti podatkovnih nizov do uporabe umetne inteligence v digitalnih knjižnicah. Med udeleženci so bili predstavniki akademske sfere, kulturnih dediščinskih institucij ter raziskovalnih skupnosti iz Amerike, Azije in Evrope, skupaj 19 držav, kar omogoča bogato mednarodno in interdisciplinarno izmenjavo idej na področju digitalnih knjižnic, arhivov ter muzejev.