21. kongres založnikov
21. kongres založnikov, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih založnikov, je potekal 26. septembra 2024 v Izoli.
Predsednica društva Valentina Smej Novak je v pozdravnem nagovoru predstavila program, ki je bil razdeljen na sklopa: Pot knjige do bralca in Slovenski jezik, kruh naš.
V uvodnem predavanju je Damijana Kisovec predstavila Slovensko založništvo v številkah. Z razpredelnicami in grafi je predstavila statistiko založniške produkcije, kot jo lahko spremljamo v NUK-u na podlagi prejetih obveznih izvodov. Na kongresu so bili predstavljeni podatki, zbrani do 31. marca 2024. Končni podatki za leto 2023, za katere je bil narejen zajem 30. septembra 2024, so objavljeni na spletni strani: Slovenska založniška produkcija.
NUK pripravlja statistične podatke na podlagi prejetih obveznih izvodov, zato je opozorila tudi, da bolj kot se dosledno oddajajo obvezni izvodi, natančnejši so podatki. Za leto 2023 so podatki iz zajema marca 2024 kazali, da bo število prejetih naslovov tiskanih monografskih publikacij nekoliko manjše. Razmerje med izvirnimi deli in prevodi ostaja skoraj enako, 70 : 30. Delež prevodov se je zvišal na 19 %. Raste število tistih založnikov in samozaložnikov, ki izdajo en naslov letno; njihov delež predstavlja 18 % vsega prejetega gradiva. Povprečna cena se je pričakovano zvišala za skoraj 5 % glede na prejšnje leto, kar lahko pripišemo energetski krizi, povprečna naklada pa se je po letih padanja dvignila na 1.022, kar pomeni, da še ni dosegla povprečne naklade leta 2015, ko je znašala 1058. Letos je avtorica prvič predstavila statistiko o zvočnih knjigah in se obenem zahvalila založnikom za pobudo, da je NUK začel spremljati tudi te podatke.
Slika 1: Damijana Kisovec med predstavitvijo statistike založniške produkcije (foto: Anže Žugič)
Direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar je v nagovoru predstavila subvencioniranje slovenskih knjig in pridobivanje sredstev tako za knjige kot tudi za stroške sejma v Frankfurtu, za katerega so pridobili 8 milijonov EUR iz kohezijskih sredstev. S temi sredstvi so pokrili tudi brezplačne vstopnice za sejem (okrog 70.000 EUR). Povedala je tudi, da so sredstva zelo omejena, potreba po njih pa je veliko večja, zato veliko knjig ostane brez sofinanciranja.
Sledili so govorniki po sklopih.
V prvem sklopu Založniki in knjigarji: je Katarina Modic iz Knjigarne Konzorcij v prispevku Igramo za isto moštvo predstavila podatke na knjigah, ki so pomembni za knjigarno. V knjigarni predstavlja težave predvsem črtna koda na knjigi, ki včasih ni pravilno postavljena ali je nedelujoča. V njihovi mreži sodeluje 200 knjigarjev in vsak teden dobijo nove knjige, kar predstavlja okrog 2000 naslovov letno. Matija Fojs s Hrvaške je predstavil ustanovitev knjižne verige Hoču knjigu, ki je nastala iz propadle verige Algoritem. Veriga vključuje 11 knjigarn na Hrvaškem.
Slika 2: Predstavitev Katarine Modic iz Knjigarne Konzorcij o pomenu pravilne oblike črtne kode na publikacijah (foto: Anže Žugič)
Sledila je debata Praktični izzivi odnosa med založniki in knjigarnarji (sodelujoči: Uroš Ahačič, Katarina Modic, Jana Bauer, Nataša Kalin in Matija Fojs s Hrvaške, moderatorka Valentina Smej Novak), kjer so razpravljali o tem, kaj bi lahko distributerji knjig naredili za boljšo promocijo knjig. Povedali so, da je za distribucijo potreben marketing ter da se o knjigi govori, pomembni sta kakovostna vsebina in dobra promocija knjige. Težava je tudi v tem, da v Sloveniji ni neodvisne mreže knjigarn.
Ivana Stipić Lah je predstavila, kako z minimalnimi sredstvi ustvariti video. Uporabniki bolj zaupajo manj dovršenim posnetkom, saj verjamejo v njihovo avtentičnost. Pri takšnih posnetkih menijo, da ne gre za manipulacijo. Za naročnika to pomeni tudi znižanje produkcijskih stroškov z brezplačnimi videi. S sodobno tehnologijo lahko video doseže veliko število ogledov v kratkem času.
Slika 3: Predavanje o User-Generated Content (UGC): vsebina, ki jo ustvarjajo uporabniki (foto: Anže Žugič)
Tihana Kurtin Jeraj iz Mladinske knjige je predstavila hitro rastoči trg zvočnih knjig. Po posameznih državah obstajajo različni poslovni modeli, vsaka država pa mora poiskati model, ki najbolj ustreza povpraševanju. Prihodki od zvočnih knjig najhitreje rastejo v Severni Ameriki in Skandinaviji.
Luana Malec je predstavila portal Dobre knjige, ki pomaga bralcu pri iskanju knjig.. V iskalnik so poleg dosedanjih iskalnih parametrov dodali še nekatere nove (zgodba, vsebina, barva), da bralec hitreje pride do željenega branja.
Na kongresu založnikov je bila predstavljena tudi Literatrna agencija AC2 iz Italije. Vodja agencije Anna Mioni je predstavila možnosti pristopa k italijanskemu trgu s svojimi knjigami. Na njenih prosojnicah je bilo vidno označeno, da so bile pripravljene s pomočjo umetne inteligence.
Po častnem gostovanju v Frankfurtu so si Slovenci ustvarili ugled in ustanovili prvo literarno agencijo za knjigo v Sloveniji, ki jo je predstavila vodja Senja Požar. Agencija skrbi za prodajo in izmenjavo avtorskih pravic. Frankfurt in Bologna sta najpomembnejši središči, kjer se prodajajo avtorske pravice. Konkurenca je močna, zato je dragoceno vsako partnerstvo s tujimi založbami.
Slika 4: Ustanovitev prve slovenske literarne agencije – Ljubljana Literary Agency (foto: Anže Žugič)
V drugem sklopu Slovenski jezik, kruh naš je dr. Klaudija Šterman Ivančič predstavila rezultate zadnje raziskave PISA: mednarodne raziskave o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Podatke je predstavila glede na to, kako mladi razumejo, vrednotijo in interpretirajo besedilo. Bralna pismenost po letu 2015 pada. Razlike so med dijaki gimnazij, ki dosegajo višje rezultate, in dijaki poklicnih šol, ki dosegajo nižje rezultate. Prav tako je večji odstotek bralne pismenosti pri ženskah kot pri moških. Primerjava z državami OECD kaže, da je Slovenija pod povprečjem OECD. Za povečanje bralne pismenosti so pomembni zgledi, v šolah si morajo za to prizadevati učitelji. Ob teh ugotovitvah se kaže pomembnost Bralne značke v šolah. Težava v šolah je tudi premajhno namenjanje sredstev namenijo za nakup knjig.
Dr. Nina Ledinek iz ZRC SAZU je predstavila delovanje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Napovedala in predstavila je novi večjezični portal Franja, ki je bil uradno predstavljen 16. oktobra 2024. Institucija se ukvarja s slovenščino v vseh pojavnih oblikah. Terminološki slovarji nastajajo za različna področja v sodelovanju s strokovnjaki, imajo pa težave pri vzpostavljanju nekaterih jezikovnih korpusov slovenskega jezika (npr. agronomija, gasilstvo, …).
Ob koncu so v pogovoru Kaj je prej, beseda ali knjiga? sodelovali dr. Mojca Žagar Karer, dr. Alenka Kepic Mohar in Boštjan Gorenc Pižama, moderirala je Petra Koršič. Razpravljali so o posodabljanju jezika v knjižnih delih in uvajanju novih izrazov, besed, saj je jezik živ in je potrebna prenova besedila. Praktični izzivi se pojavljajo pri uporabi jezika v založništvu. Predlagali so, da se v avtorske pogodbe vnese člen, da dela niso ustvarjena s pomočjo orodji umetne inteligence.
Nagrado za »Naj osebnost založništva, za leto 2023/24« sta prejela Renate in Samo Rugelj iz založbe UMCO.
Slika 5: Nagrajenca za Naj osebnost založništva za leto 2023/2024 (foto: Damijana Kisovec)