20. kongres slovenskih založnikov na Bledu
Na jubilejnem 20. Kongresu slovenskih založnikov, ki je tudi letos potekal na Bledu, 14. septembra 2023, so se po pozdravnem nagovoru Valentine Smej Novak (Založba Vida, predsednica Društva slovenskih založnikov) zvrstili različni govorniki.
Damijana Kisovec (NUK) je predstavila slovensko založništvo v številkah. Z razpredelnicami in grafi je predstavila statistiko založniške produkcije, kot jo lahko spremljamo v NUK-u na temelju prejetih obveznih izvodov. Opozorila je, da kongres poteka v malce nerodnem času: konec septembra bomo v NUK-u zajeli podatke za dokončne številke o založniški produkciji za leto 2022.
Predavanje Damijane Kisovec (foto: I. Sešek)
Aleš Pevc (vodja razvojne pisarne, Tehnološki park Ljubljana) nam je z navdušenjem predstavil nove možnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca (UI). Kaj sploh je UI: to je tehnologija, ki računalnikom omogoča, da se učijo in izvajajo naloge, ki običajno zahtevajo človeško inteligenco (npr. prepoznavanje slik, govora, razumevanje naravnega jezika in tudi odločanje). Bistvo UI je torej v učenju in prilagajanju glede na naučeno, kar bi se lahko primerjalo s človeškimi izkušnjami. S primeri uporabe velikih generativnih modelov – kot je npr. ChatGPT – je nakazal, da se bo lahko spremenila tako tradicija pisanja, trženja in distribucija knjig, kot tudi oblikovanje na grafičnem področju z uporabo orodij UI za obdelavo grafik (npr. Midjourney in Stabble Diffusion). Po njegovem mnenju je sodelovanje med človeško kreativnostjo in UI ključna za nadaljnji razvoj in inovacije v književnosti in založništvu, kljub temu, da predstavlja tudi tveganje v obliki ti. »halucinacij« in dezinformacij ter nenadzorovane rabe tudi avtorsko varovanih del. Po njegovem mnenju se z uporabo generativnih modelov UI založništvu odpirajo zlati časi.
Naslednji govornik dr. Luka Novak (SAZOR GIZ k.o.) ni delil tega mnenja, kot tudi ne večji del občinstva. Uporaba generativnih modelov UI – kot je najbolj izpostavljen ChatGPT – odpira celo vrsto vprašanj: zaščita avtorskega prava že obstoječih del, iz katerih črpajo generativni modeli; ali so dela, ki jih proizvaja UI, avtorsko zaščitena; kdo je pravzaprav lastnik teh del; kako je s priredbami in pravicami do prevoda … Vprašanje je tudi, če ne gre z rabo teh orodij celo za skazitev originalnih del. Glede avtorske prava je različna situacija v ZDA napram ostalemu svetu. Posledično je izpostavil vprašanje, ali prihaja čas za univerzalno reformo avtorskega prava.
Mitja Ličen (Založba Goga) je predstavil digitalizacijo poslovnih procesov v njihovi založbi, s katero poenostavijo delovne procese, od produkcije, pogodbenega dela, trženja do beleženja zalog. Pozval je tudi druge založbe, naj uporabijo enega od možnih programskih rešitev za to, da bi lahko vzpostavili nek skupen model za delovanje. Temu je sledila predstavitev enega od programskih rešitev, ki jo uporabljajo tudi v Založbi Goga. Alex Murphy (Stitson Publishing Solutions) je v svoji predstavitvi med drugim povedal, da je njihov model primeren tako za majhne kot za velike založbe (od 50 do 100.000 naslovov) in da ga uporablja preko 200 založnikov vsepovsod po svetu.
V času kongresa na Bledu se je začel tudi spremljevalni program pred odprtjem knjižnega sejma v Frankfurtu, kjer bo letos častna gostja Slovenija. Kurator projekta dr. Miha Kovač je izpostavil, da je Frankfurtski sejem najprej poslovni, šele nato kulturni dogodek. V paviljonu države gostje bodo razstavljeni prevodi slovenskih avtoric in avtorjev, ki so v prevodih izšli pri tujih založbah, ter knjige o Sloveniji, ki so izšle v tujini. Tam tako ni knjig, ki so izšle v Sloveniji ali so v slovenskem jeziku. Slovenski paviljon je namenjen razstavi teh del in dogodkom, ne pa neposredni prodaji avtorskih pravic – temu je namenjena slovenska stojnica ter stojnice posameznih založb. Slovenija se predstavlja s preko 200 prevodi knjig slovenskih avtorjev. Izpostavil je, da je bilo leta 2000 97 prevodov, leta 2010 216 prevodov, in leta 2020 298 prevodov, kar je velik napredek. Eden od kazalnikov uspeha predstavitve na frankfurtskem knjižnem sejmu je tudi obseg prodaje avtorskih pravic v tujino. Smelo lahko pričakujemo porast teh prodaj z 300.000€ v letu 2020 na cca 1 mio v letu 2030. Svojo vidnost ter razpoznavnost bo Slovenija poskušala doseči na preko 250 dogodkih, predstavljenih bo več kot 75 avtoric in avtorjev, organiziranih bo več kot 100 dogodkov. Za večjo prepoznavnost Slovenijo so k nam povabili nemške novinarje. Nemški novinarji in pisatelji bodo tudi moderirali dogodke v Slovenskem paviljonu. Na omizjih bo mednarodna zasedba. Izvajal se bo širše zanimiv strokoven program, ki bo skušal odgovoriti na aktualna vprašanja založništva: vloga branja višjega reda, problem inovativnosti na malih trgih, še zlasti z vidika razvoja UI. Prizadevali si bodo ustvariti tako kulturne kot neknjižne dogodke z res izbranimi sodelujočimi (npr. filozof Slavoj Žižek , skupina Laibach in tudi predsednik nogometne zveza UEFA Aleksander Čeferin). Tudi v bodoče predlaga, da se ohrani financiranja prevodov, izvajanje prevajalskih delavnic, mreženje založnikov, pa tudi, da se ustanovi literarne agencija ter da se mogoče piše v tujih jezikih.
Kako naj se knjige ne sodi po platnicah, je podala odgovore oblikovalka Sanja Janša (samozaposlena v kulturi, oblikovalka vidnih sporočil in ilustratorka). Opisala je oblikovanje platnic, kako se loti oblikovanja knjige glede na vsebino, zahteve naročnikov, pravilne priprave materialov in izpostavila vprašanje pravic.
Za konec so v pogovoru na okrogli mizi, ki ga je povezovala Bojana Leskovar, razmišljali o knjigi kot elementu bivalnega okolja. Katjuša Kranjc (Studio Raketa) je umestila bralni del v prostoru in ga predstavila, kakšen naj bo, da bo privlačen za bralca glede na starost. Matija Bevk (Bevk Perovič arhitekti) je iz arhitekturnih pogledov predstavil sodobno urejeno knjižnico s poudarkom na NUK2. Branje pod krošnjami, njihove začetke in dobre prakse je predstavila Tina Popovič (Ljubljana, Unescovo mesto literature). Sodeloval je tudi Miha Kovač (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF UL).
V sklopu kongresa je bilo podeljeno tudi priznanje za naj osebnost založništva 2023. Priznanje je letos prejela dr. Barbara Pregelj (Založba Malinc).