2. eFest, 28. – 30. september

Prvi eFest je bil pred 11 leti, organizirali pa so ga sistemski administratorji in informatiki osrednjih območnih knjižnic (OOK). Dogodek 2. eFesta je bil organiziran na daljavo s koordinacijo Osrednje knjižnice Celje in namenjen novostim, aktualnim in uporabnim vsebinam in predstavitvi nekaterih dobrih praks na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije v splošnih knjižnicah in pri upravljanju z njo. Med temami je bila tudi varnost v virtualnem okolju in varnostni politiki v knjižnicah ter rešitve, ki so jih s pridom uporabile knjižnice v soočanju s situacijo pandemije koronavirusne bolezni COVID-19.
Po pozdravnih nagovorih direktorice Osrednje knjižnice Celje mag. Polone Rifelj, predsednice Združenja splošnih knjižnic Vesne Horžen in Marjana Gujtmana, državni sekretar z Ministrstva za kulturo je sledila še predstavitev dela delovne skupine sistemskih administratorjev in informatikov (trenutno 12 v 10 OOK) in temelji na trenutno veljavnem Pravilniku o osrednjih območnih knjižnicah (Lea Očko). Predstavili so obstoječi infromacijski sistem v splošnih knjižnicah in dokument Strateške usmeritve na področju IKT v splošnih knjižnicah od 2019-2028 (2019). Izpostavili so naloge in izzive, s katerimi se soočajo.

1.    dan: COBISS IN NOVE REŠITVE
Boštjan Batič (Izum): COBISS+ in mCOBISS z boljšo podporo spletnim virom
Predstavil je aktualnost programske opreme in njeno učinkovitost ter pomen dobrega delovanja spletne aplikacije za uporabnike z vidika dokument Strateške …(2019). Predstavil je iskalne navade uporabnikov za iskanje gradiva, ki z leti narašča, predvsem podaljšanje izposoje. Predstavil je ločen prikaz izposojenih spletnih virov (Audibook, Biblos, elektronski viri, spletne oddaje RTV Slovenija, članki v revijah …) – spletno izposojo in vračanje, ne glede na lokacijo knjižnice, v katero je član včlanjen (pomembna količina spletno dostopnega gradiva). Pri spletni aplikaciji lahko uporabnik tudi izbira lokacijo izposoje. Je pa opozoril na zaskrbljujoče podatke majhni uporabi aplikacije med šolajočo populacijo (majhno število e-naslovov). Pozval je tudi, da vse uporabnike navajamo na uporabo, tudi s primerom iskanja po podatkovnih bazah in polnem besedilu člankov. Vire, ki jih ponujajo knjižnice, so relevantni, preverjeni. Uporabnik lahko dela na spletni in mobilni aplikaciji (ver. 4.0) s prikazom izposoje in potisnimi sporočili (potek izposoje, delitev …). Novost je tudi možnost lastnih komentarjev in več članstev s ponastavitvijo gesla. Pozval je k večjemu izobraževanju uporabnikov in na njihovo izobraževanje V knjižnico kar prek aplikacije?, ki bo 5. oktobra. Želja je, da bi v prihodnje vključili v aplikacijo tudi bralnik, da bi bilo čim manj zapleteno branje elektronskih knjig.

Luka Blažič (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto): Avtomatizacija javne knjižnične mreže Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto: Vzpostavitev 24-urne izposoje naročenega knjižnega gradiva
Za projekt so se odločili zaradi preseka okoliščin: negativen trend obiska in izposoje, izposoja je najbolj pričakovana knjižnična storitev, knjižnica kot tretji prostor, nič pa ni bilo o nevidni knjižnici (storitve na daljavo, možnost 24-urne izposoje …). Vzcvetela je ideja o  uresničitvi nove knjižnične storitve – 24-urna izposoja, iz matične enote, naročanje prek spletnih storitev do 6 enot v 1 dnevu, prevzem v 2 dneh, storitev integrirana s sistemom COBISS. Uresničitev s strateškimi partnerji: IZUM, Skupina Tenzor, arhitekta Natalija Zanoški in Darko Plevnik. Sledila je študija izvedljivosti (tehnična, ekonomska, operativna, analiza trga (okolja) z anketo 2019, trajnostna izvedba, terminska izvedba (premaknila korona). Financiranje projekta: ustanovitelj skupaj z davkom in sredstva z javnega poziva za vlaganje v infrastrukturo kulturnih ustanov MK. Arhitekta sta pripravila načrt za 84 predalnikov pametne omare. Prikazana sta bila 2 videa o nastajanju in realizaciji pametne omare in način izposoje.
Končni cilj: postavitev pametnih omar v mreži knjižnice – 4 omare s prijavo (Otočec in Češča vas, Mirna peč, Straža). Pomembna je frekventnost lokacije (2 v tovarnah in 1 v nakupovalnem središču), komunikacijske poti, ker pametna omara je močan komunikacijski kanal, ki opozarja na prisotnost knjižnice v okolju, na pomen branja.

Miha Petrov (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto): Digitalizirana slikovna kulturna dediščina v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto
Kot OOK zbira, obdeluje in hrani domoznansko gradivo. V knjižnici že dolga desetletja nastajajo posebne zbirke gradiva: več kot 100.000 kosov (stare knjige, rokopisi, muzikalije, filmi, stare razglednice – več kot 60.000 …). Gradivo pridobivajo z darom, nakupom, obveznim izvodom in ga obdelujejo ter digitalizirajo. Zaradi prostorske stiske ga hranijo na različnih mestih, za digitalno ohranjanje pa je tudi poskrbljeno. Stare razglednice so med najbolj iskanim gradivom med uporabniki. Objavljajo ga tudi na domoznanskem portalu Kamra. Način dostopa do gradiva – starih razglednic – je bilo zamudno, zato so se odločili postopek skrajšati. Naredili so inventuro razglednic – fizičnega originalnega gradiva na vseh mestih hranjenja s popisom in določitvijo fizičnih lokacij ter digitalnih kopij gradiva. Uporabili so spletni servis SRU v sistemu COBISS. Lotili so se implementacije s pripravo razvojnega okolja in razvili aplikacijo, ki je trenutno v razvojni fazi ter prek spleta še ni dostopna. Viden je seznam gradiva, možno ga je pogledat in možno ga bo naročit ter v obliki datoteke ZIP poslat naročniku. Razvita aplikacija bi lahko bila zanimiva tudi za druge knjižnice.
Sledila je predstavitev dela (video) sistemskih administratorjev in informatikov Mestne knjižnice Kranj, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika in Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica.

2.    dan: VARNOST NA SPLETU
mag. Andrej Tomšič (Urad IP): Varstvo osebnih podatkov – med tehnologijo in človekovimi pravicami
Urad informacijskega pooblaščenca se ukvarja z dvema vidikoma: zapiranje informacij – varovanje osebnih podatkov in odpiranje – Informacije javnega značaja. Zadnja reforma na tem področju je splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) in večji poudarek na odgovornosti zavezancev poleg vse drugih načel (zakonitost obdelave, evidenca dejavnosti obdelave (»katalogi« oziroma »opisi zbirk«); pri uporabi spleta, mrežnih tiskalnikov, privatnih telefonov za službene potrebe … povsod je sledljivost naših podatkov, sploh pri uvedbi novih informacijskih sistemov).
Ocene učinkov na varstvo podatkov (DPIA) so pri določenih namenih zbiranja obvezni in zato je potrebno te ocene ovrednotiti z vidika tveganja. Zasebnost kot pravica do informacijske samo-determinacije je moč odločanja. Sami se odločamo, kaj bomo delili, katere svoje podatke. Posege v zasebnost nekateri primerjajo z globalnim segrevanjem in da smo z deljenjem zasebnosti in z deljenjem podatkov šele na začetku. Zmogljivost tehnologij bo vse večja, zato moramo neprestano paziti na človekove pravice in jih razumeti. (http://socialcooling.com). Na Uradu so pripravljeni pregledati vsako oceno učinka tveganja v posvetovalnem delu priprave.

Robert Kralj, mag. var.: Varnostna politika v organizaciji
Predstavil je definicije varnostne politike, ki mora biti živ dokument, ki se redno spreminja in prilagaja zaradi informacijskih groženj, ki se hitro spreminjajo in temu mora sledit dokument ter mora vsebovat temeljna načela glede na uporabnike informacijske tehnologije (velja za zaposlene, vodstvo in zunanje deležnike). Načeloma je v knjižnicah za to področje pooblaščena določena oseba. Grožnje so zelo realne (izkušnje v podjetjih v zadnjih 17 letih varnostnih incidentov, da so povzročili večmilijonske škode – delo od doma, izobraževanje na daljavo – veliko incidentov na področju vzgoje in izobraževanja). Predstavil je tudi nekaj mitov in jih ovrgel (smo prepričani, da imamo učinkovito varnost; nimamo denarja; nismo pomembni kot tarča; imamo antivirusni program; dolga in kompleksna gesla; zaznali bomo napad).
Informacijska varnostna politika je lahko en dokument ali v več dokumentih. Izpostavil je dva primera a)gesel: prijava na več postajah, ne sporočat drugim in menjat na največ 6 mesecev ter pravil kreiranja gesel; b)doktrina čiste mize: zaklepanje občutljivih medijev, dokumentov, odjava ali zaklepanje operacijskih sistemov.
Za zaključek je predstavil varnostno politiko z vidika pro et contra (nadzor?); je učinkovita, če se izvaja; varnostna kultura naj bo del organizacijske kulture (ponotranjena pri vse zaposlenih na vseh nivojih).

Maja Vreča (Arnes): Kako Arnes skrbi za bolj varno uporabo interneta? Projekta Safe.si in Varni na internetu ter oddelek SI-CERT
Predstavitev je naredila z vidika, kaj ne delat na spletu. Varnost in zasebnost je pomembna za naše brskanje po spletu. Arnes je pred leti razvil oddelek SI-CERT (tehnični vidik). Poleg tega je eden izmed 4 partnerjev v projektu SAFE.SI in sodeluje v posebnem projektu Varni na internetu.
Arnesova preventiva – preprečevanje možnih incidentov poteka z dogodki na daljavo, prisotni so v medijih (TV, radio, družbeni mediji), s snemanjem profesionalnih kratkih filmov, z varnimi novicami, z izobraževanji prek Most-a: Pametni uporabnik interneta (za odrasle, po starostnih stopnjah otrok in mladostnikov). Širijo svoj krog sodelovanja s strokovnjaki z različnih področij. Tako so nazadnje pripravili Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih.
Naštela je nekaj tem, izzivov: Ali je enako: digitalna pismenost razumevanju medija (medijska pismenost). Opozorila, da je potreben večji poudarek in ozaveščanje na slednjem. Napadalci so v zadnjem času usmerjeni v napade na ljudi (prevare: banke …), upadajo pa tehnični napadi na naprave, ker so že močno zaščitene. Poudarila je:
•    Pomen dobrih gesel (sestavljen iz prvih črk v stavku z uporabo številk v stavku in ločilom).
•    Prevare phising (lažne spletne trgovine)
•    Izsiljevalski virusi (si ga sami naložimo)
•    Pametne ure, naprave, stranišč – varnostno so zelo ranljive, slednja so
•    Deepfakes videi (z uporabo umetne inteligence)
•    Družbena omrežja in objave – niso objave vidne samo prijateljem, ampak se izpostavimo z vso svojo zasebnostjo in žal smo se tega že preveč navadili ter se zapiramo v informacijske mehurčke – če nas internet prepriča, da smo našli, kar smo iskali, je to algoritemska izkušnja! Mladi so naklonjeni prikritemu
Arnes ima brezplačna izobraževanja o pametni rabi interneta Brezplačni odprti spletni tečaj o varni rabi interneta in naprav (novembra).

Zelinka: Predstavitev storitev za knjižnice
Zastopnik je predstavil podjetje in storitve (prodajo različnih naprav in opreme: tiskalnikov, računalnikov, ekranov, opreme POS, filter folije za onemogočanje pogleda na ekran od strani …). Predstavil je tudi knjigomate, sistem RFID za knjižnice, vračalnike 24/7, pametne police (uporabnik vrne gradivo in se avtomatsko razdolži) in pametni kabinet (možnost izposoje, postavitev v trgovskih centrih) – oboje vezano na RFDI in COBISS, v razvijanju predalčnik – podoben paketnikom (možna izposoja in vračanje), naprav za sterilizacijo gradiva in drugih predmetov.

Med sklopi so predvajali predstavitev dela sistemskih administratorjev in informatikov: Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mestne knjižnice Ljubljana, Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Mariborske knjižnice.

3.    dan: STORITVE KNJIŽNIC V ČASU COVID Z VIDIKA IT REŠITEV
Tomi Dolenc (Arnes): Knjižnice v skupnosti ARNES
Arnes je javni zavod in nacionalno raziskovalno ter izobraževalno omrežje. Primarno je infrastruktura omrežja, v katero so vključene tudi knjižnice. V pripravi je optika (IR), v katero bi se lahko vključile splošne knjižnice – potrebna povezava z MK. Za vključitev je potreben podpis sporazuma o članstvu v omrežje Arnes. Vsaka članica dobi imenik za upravljanje z AAI-računi, kar zagotavlja dostop do nekaterih storitev z identiteto AAI. S tem je možen dostop do preko 4000 storitev v ArnesAAI/eduGAIN, kjer so nekatere zaprte, nekatere plačljive. S storitvijo Eduroam se lahko povezujemo po celiem svetu, Video portal omogoča objavo videoposnetkov, Arnes Splet (WordPress) omogoča postavitev spletnih strani knjižnic. Arnes učilnice in SIO skupnost sta namenjena izobraževanjem. Arnes planer za organizacijo sestankov, srečanj, prenos velikih datotek (FileSender), ARNES 1KA – spletne ankete (1ka.arnes.si), elektronska pošta. Infrastrukturne storitve (strežnik, shramba, digitalna strežniška potrdila), brezplačne registracije domen, upravljanje domen. Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje (SLING). Arnes organizira brezplačna izobraževanja (4-6 urne delavnice na temo različnih storitev (izpostavljeni množični odprti spletni tečaji MOST (ang. MOOC)). Kmalu bo tudi zaključen razpis za licence ZOOM, ki so jih splošne knjižnice lahko pridobile od Arnesa v lanskem letu. Po zaključku bo vidno, če bo možno to tudi v bodoče.

Daniel Šalamon (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) in Andrej Kreuh (Kopa d.d.): Selitev knjižničnih strežnikov v ARNES oblak
Daniel Šalamon, sistemski administrator v ptujski knjižnici, je najprej predstavil strežniško infrastrukturo v obdobju med 2008 in 2018 v njihovi knjižnici in razloge za prenovo le-tega (pomanjkanje računalniških virov, starost, okvare …). Pripravili so scenarij prenove strežniškega sistema – od nakupa novega sistema do primerjave s postavkami gostovanja na Arnesu. Analiza je pokazala, da je Arnes cenejši. Odločitev je bila enostavna. Predstavil je prednosti gostovanja strežniške infrastrukture v Arnes oblaku (ni stroškov za nakup, namestitev in vzdrževanje strežniške strojne opreme; Arnes nima dostopa do virtualnih strežnikov in podatkov – to je skrb knjižnice; Arnes pravočasno obvešča o načrtovanih posodobitvah; storitev je visoko zanesljiva; omogoča povečanje strojnih računalniških virov, hrambo varnostnih kopij; storitev omogoča zanesljivost – varnost, ker je v Sloveniji …). Izvedli so tudi postopek preselitve elektronske pošte zaposlenih na Arnes e-pošto.

Andrej Kreuh, iz računalniškega inženiringa iz Slovenj Gradca, je predstavil storitve programske opreme v oblaku: uporabniško izkušnjo, zaupanje, podatki v lasti najemnika, centralizacija in standardizacija, omrežna povezljivost, uporaba aplikacij preko protokola http, kibernetska varnost in spremembi dela osebja, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo. Zahteve je knjižnica precizno opredelila. Predstavil je še izzive, ki jih prinese selitev v oblak. Shramba podatkov je potekala hitro in dobro je poskrbljeno tudi za varnost. Oba referenta sta pohvalila storitve Arnes, ki dobro skrbi za strežnike v oblaku in zagotavlja prvo lokacijo hrambe podatkov ter tudi vse drugo.

dr. Marko Samec (Knjižnica Šmarje pri Jelšah): Inovativne dobre prakse knjižnic v času COVID s poudarkom na tehnični izvedbi (primer Knjižnice Šmarje pri Jelšah)
Uvod je pričel z videom, s katerim so nagovorili uporabnike svoje knjižnice ob zaprtju na začetku korone k storitvam knjižnice na daljavo. Izbrali so kanal YouTube, preko katerega so prenesli svoje storitve na splet. Oprli so se na lastne izkušnje in znanja, ki so jih prenesli tudi na ostale zaposlene. Izvedbe storitev so potekale na dnevni ravni (vsaj 1 posnetek na dan). Seveda je potrebno storitve prilagoditi spletni izvedbi (prikaz primera pravljic), kjer je vedno na začetku javljanje iz knjižnice, da se stik s knjižnico ne izgubi. Postopek je zahteven, obsega snemanje, skeniranje, posebej snemanje zvočnega in video posnetka, obdelavo. Ko se je knjižnica ponovno odprla, so s tem nadaljevali, vendar manj pogosto – 1x mesečno. Različna tematska področja so poenotili z vizualno podobo. Ob pripravi so se držali načela, da je bolje, da posnetke pripravijo, tudi če ni brez napak. Sčasoma se je vse več zaposlenih opolnomočilo za snemanja in obdelavo posnetkov. Izvedli so tudi izobraževanje in pripravili navodila za snemanje. Odziv uporabnikov je bil zelo pozitiven, predvsem so pohvalili inovativnost knjižnice in dobili potrditev tudi v strokovni javnosti z nagrado Združenja splošnih knjižnic. Izkušnje so jih naučile, da na tak način ohranjajo vključenost in se odločili za nadgradnjo. Vključili so glasbenike in pripravili Glasbeno knjižnico, v katero so vključili izvedbo štirih pesmi glasbenikov v živo v knjižnici ter jih objavili na svojem Youtube kanalu. Ugotovili so, da so na tak način dosegli ogromno uporabnikov tudi iz cele Slovenije in tujine. S tem večajo zavedanje o pomenu in prepoznavnost splošnih knjižnic v javnosti. Rezultati skozi številke: 509 videov, 344.086 ogledov, 25.000 ur gledanja, 1274 naročnikov. Nova storitev se bo razvijala in živela v sinergiji z dogodki v živo.

Med prestavitvami so bili predvajani videi: Pametna omara Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, digitalizacija gradiva v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota in promocijski video Osrednje knjižnice Celje.

Predavanja bodo dostopna na spletni strani.