2. delovno srečanje domoznancev
Namen vsakoletnih delovnih srečanj, ki jih Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pripravlja v sodelovanju s Sekcijo za domoznanstvo ter kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, je seznanitev z aktualnimi projekti in novostmi s področja domoznanstva, izmenjava dobrih praks, izkušenj in mnenj ter krepitev povezovanja v stroki. Čeprav je delovno srečanje potekalo pod tem imenom drugič, gre dejansko za nadaljevanje strokovnih dogodkov, ki na Ptuju potekajo od leta 2019 naprej.
Lansko srečanje je potekalo v hibridni obliki (v živo in preko spleta), letos pa smo dali prednost druženju v živo, saj nas osebna srečanja in druženja lahko povežejo na način, ki je mogoč samo preko pristnega osebnega stika. Tako se je zbralo 55 knjižničarjev iz vseh koncev Slovenije. Posebej smo se razveselili srečanja s tistimi, ki smo jih doslej spoznali samo preko spletnih sestankov.
Uvodoma so zbrane pozdravili in nagovorili Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča, podpredsednica Zveze bibliotekarskih društev Neža Podjavoršek in predsednica Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino Mira Petrovič.
Strokovni del srečanja je bil razdeljen v tri vsebinske sklope, sodelovalo je osem predavateljev, ki so predstavili sedem prispevkov.
Prvi del srečanja smo namenili možnostim mednarodnega sodelovanja na področjih domoznanstva in kulturne dediščine.
Z namenom spodbujanja knjižnic k pogumnejšim korakom v tej smeri so nam predstavniki knjižnic, ki so v preteklih letih uspešno izvajale evropske projekte, predstavili vsebino projektov ter znanje, izkušnje, ki so jih pri tem pridobili.
Dr. Ines Vodopivec iz Narodne in univerzitetne knjižnice je spregovorila o tem, da je za doseganje pomembnih rezultatov v digitalni prihodnosti Evrope pomembno in ključno prav povezovanje različnih deležnikov, ki delujejo na področju kulturne dediščine, predvsem s sodelovanjem v skupnih projektih. Predstavila je nekatere mednarodne in domače dobre prakse, kot sta UNESCOV projekt Incunabula Slovenica in ARMA – The Art of Reading in the Middle Ages.
Referat Jane Zeni Bešter iz Mestne knjižnice Kranj je bil usmerjen v predstavitev štirih evropskih projektov, pri katerih je knjižnica sodelovala od leta 2011 naprej in so bili vezani na področje kulturne dediščine. V projektih so sodelovale različne organizacije iz več evropskih držav, skupno delo pa je vsem prineslo veliko novih znanj in izkušenj.
Referat Jane Zeni Bešter 2. delovnem srečanju domoznancev na Ptuju.Dr. Marko Samec iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah je predstavil izveden projekt Varuhi dediščine, pri čemer je posebej izpostavil, da je načrtno vključevanje mednarodnih projektov v redno delo izjemnega pomena in knjižnicam omogoča, da ostajajo v koraku s časom, ki pred nas postavlja vedno nove izzive. V razpravi, ki je sledila, smo ugotavljali, da bo za uspešnejše vključevanje knjižnic v mednarodne projekte potrebno dodatno opogumiti tudi zaposlene, da stopijo iz cone udobja, premagajo strah pred neznanim in skrb zaradi jezikovnih ovir ter pomanjkanja izkušenj. Tudi v tem primeru velja rek: Kje je volja, je tudi pot.
V drugem delu srečanja smo pozornost namenili spoznavanju dobrih domoznanskih praks.
Marija Hribar in Katarina Skuk iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica sta predstavili razvoj njihove domoznanske dejavnosti od leta 1992, ko je bil v okviru knjižnice vzpostavljen domoznanski oddelek.
V razmeroma kratkem času jim je uspelo s pomočjo dediščin oblikovati dragocene zbirke in leta 2017 so dosegli, da so domoznansko zbirko in osebno knjižnico Jožeta Udoviča razglasili za kulturna spomenika lokalnega pomena. Od leta 2019 imajo za zbirke ustrezne prostore v novem prizidku. Leta 2022 so v sodelovanju s partnerji vzpostavili spletni portal e-Notranjska.
V luči mednarodnega povezovanja smo se ozrli tudi preko slovenskih meja in prisluhnili izkušnjam, ki jih imajo pri izvajanju domoznanstva v romunskih splošnih knjižnicah. Dr. Corina Mihaela Apostoleanu iz okrožne knjižnice Ioan N. Roman v Konstanci je predstavila tradicijo domoznanske dejavnosti, ki v romunskih splošnih knjižnicah sega v 60. leta preteklega stoletja, ko so začeli pripravljati lokalne bibliografije kot pripomoček za raziskovalno delo študentov, učiteljev, raziskovalcev itd. Velik prelom za knjižnice je prinesla digitalizacija gradiva, ki je omogočila globalno uporabo lokalnega gradiva, hkrati pa postavila pred knjižnice pomembna vprašanja o njihovi vlogi v prihodnosti. V razpravi smo udeleženci ugotavljali, da ne glede na posebnosti nacionalnih sistemov, sodobna družba pred knjižnice postavlja podobne izzive in da bomo morali v prihodnje narediti še več za večjo prepoznavnost vloge in pomena knjižnic in domoznanskih zbirk za in v lokalnem okolju. Razglasitev knjižničnih zbirk za spomenike lokalnega ali državnega pomena je lahko eden od pomembnih korakov na tej poti.
V tretjem delu srečanja smo prisluhnili dvema referatoma.
Mira Petrovič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je predstavila delovno skupino za enotne smernice za izvajanje domoznanske dejavnosti, ki je z delom pričela v začetku letošnjega leta in bo naloge opravljala do konca leta 2024. Z oblikovanjem smernic želimo na enem mestu predstaviti zakonodajne podlage kot osnovo za izvajanje domoznanske dejavnosti in primere praks izvajanja domoznanske dejavnosti v tujini ter oblikovati jasna in praktična priporočila za vsa področja izvajanja domoznanske dejavnosti, ki bodo knjižnicam v pomoč pri delu v praksi.
Srečko Maček, predsednik Komisije za Goropevškove nagrade, je podrobneje predstavil predlog sprememb Pravilnika o podeljevanju Goropevškovih nagrad in Goropevškovih listin.
Z javno razpravo smo želeli pridobiti dodatne predloge sprememb in ob tem med slovenskimi domoznanci okrepiti zavedanje pomena, ki ga ima naša stanovska nagrada.
Domov smo odšli obogateni z novimi spoznanji in z obljubo, da se kmalu spet srečamo. Tako smo naredili še en korak v smeri uspešnejšega opravljanja našega poslanstva.
Povzetki vseh predstavljenih referatov so dostopni na spletni strani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, na povezavi.