Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

19. konferenca Bibliotekarskega združenja Srbije – Zveze, povezave in knjižničarske mreže

19. konferenca Bibliotekarskega združenja Srbije – Zveze, povezave in knjižničarske mreže
10. 1. 2023
Barbara Kavčič
Predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS
Arhiv BDS, Facebook

V sredo 14. 12. 2022 se je začela 19. konferenca Bibliotekarskega združenja Srbije (BDS), ki je obeleževala 75. obletnico delovanja BDS z naslovom Zveze, povezave in knjižničarske mreže.

Otvoritev 19. konference BDS – slika udeležencev (foto: arhiv BDS, Facebook)

Prvi dan konference je bil posvečen obeležitvi 75. obletnice Srbskega knjižničarskega društva, v čast katere je bil posnet film o zgodovini društva in izdana monografija o historiatu BDS 1947-2022. Podeljeni sta bili tudi najvišji državni strokovni priznanji. Predsednica IFLA Barbara Lison je s svojim predavanjem dodala posebno noto in naglasila pomembnost medgeneracijskega sodelovanja in pomembnost ustvarjanja prostora, v katerem bo lahko vsak izkoristil svoje talente in tako izboljševal tako stroko kot družbo.

slika 2
Slavnostni govorci (Miroslav Aleksić, prof. dr Aleksandar Jerkov, dr. Bogdan
Trifunović, Tatijana Brzulović Stanisavljević
(foto: arhiv BDS, Facebook)

Zvečer so se slovesnosti preselile iz Narodne knjižnice Srbije v Univerzitetno knjižnico »Svetozar Marković«, kjer je sledil bogat kulturni program, ki je močno poudaril pomembnost kontinuiranega dela in pomembnost stroke za dobrobit družbe ter narodnega zavedanja. Zvrstili so se govorci, kot so direktor Univerzitetne knjižnice, predsednik BDS dr. Bogdan Trifunović, pesnik in knjižničar Miroslav Aleksić idr. Slovesnosti so zaključili s svečano otvoritvijo razstave BDS 1947-2022 in ogledom Univerzitetne knjižnice, s posebnim poudarkom na restavratorskem oddelku.

Otvoritev razstave o zgodovini BDS (foto: arhiv BDS, Facebook)

Drugi dan konference se je začel z vabljenim predavanjem prof. dr. Sam K. W. Chu iz Hong Konga z besedno-igrivim naslovom Networked libraries/Librarians in a network World, kjer se je še posebej posvetil razlikam med mrežo ljudi in mrežami podatkov, razlikami med individualno inteligenco in selektivno inteligenco ter nenazadnje opozoril na zelo pomembne razlike med mreženjem in marketingom. Seveda se ni izognil poudarku, da knjižnice potrebujejo več marketinškega znanja in aplicirati znanje življenjskega kroga informacij tudi na uporabnike ter na spreminjajoče se potrebe, ki jih imajo v različnih vlogah in obdobjih življenja. Ob tem pa ni pozabil omeniti tudi vseprisotno stroškovno analizo knjižničnega dela in pomembnost učinkovitosti ter iznajdljivosti – se pravi kako uskladiti potrebe uporabnikov z zmožnostmi knjižnice in pri tem ne pozabiti tudi na knjižničarje njihove zmožnosti, saj izgoreli zaposleni niso v nikogaršnjo korist. Nenazadnje je omenil še zanimivost in sicer nenavadno dojemanje knjižničarjev, da so neformalna povezovanja »nečedna praksa«, ko pa je to nekaj popolnoma običajnega oziroma pravzaprav zahtevanega v poslovnem svetu. Neformalne mreže in povezovanje kolegov so ključ do učinkovitejše komunikacije, boljše porabe virov in boljših odnosov ter počutja zaposlenih. Na koncu pa je predstavil še svoj projekt gamifikacije branja in izkušnje s povečevanjem bralne pismenosti skozi projekt Reading battle.

Barbara Kavčič in prof. dr. Sam K. W. Chu (foto: osebni arhiv)

Konferenčni dan se je nadaljeval s predavanji kolegov, ki so predstavljali vpetost knjižnic v lokalno okolje. Povezave z domoznanstvom in turizmom je predstavila Nataša Špadijer, medinstitucijsko povezovanje glasbene šole in knjižnice v Čačku je prikazal Mirko Drmanac, Slađana Bratić pa je govorila o sodelovanju lokalnega radia in njihove opreme pri predelavah knjig za slepe in slabovidne uporabnike splošne knjižnice v vzhodnem Sarajevu. Sklop predavanj sta zaključili predstavitvi projektov iz Kraljevega (Katarina D. Jablanović) in Sarajeva (Ivana M. Kuljanin) ter njuni predstavitvi povezovanj knjižnic z lokalnimi društvi in zvezami, ki omogočajo prepoznavnost vseh sodelujočih partnerjev ter skrbijo za prenos znanja in razvoj lokalnih skupnosti.

Predstavitev posterjev (foto: osebni arhiv)

Konferenca se je nadaljevala s predstavitvami posterjev. Začel je (kasneje razglašen kot najboljši) plakat Terraforming iz Novega Sada z glavno temo spominjanja žrtev fašističnega nasilja v drugi svetovni vojni. Sledil je plakat, s Tehnične fakultete, ki se je fokusiral na uporabo digitalnih orodij v našem vsakdanu za boljši informacijski izplen. Tretji plakat je predstavljal projekt Bookmarker in njihov e-dnevnik branja ter e-knjižnih klubov (vključno z vključitvijo aplikacije v Google store). Sledil je plakat s predstavitvijo projektov glasnega branja šolskih knjižnic iz Užic, nato pa je plakatne predstavitve zaključil projekt sekcije za muzejske knjižnice o promociji muzejskih knjižnic in muzejskih knjižničarjev ter njihovih unikatnih veščin in interesov.

Predstavitev posterjev (foto: osebni arhiv)

Sledila je okrogla miza s poudarkom na predstavitvi dobrih primerov interdisciplinarnega sodelovanja. Med drugim so bili predstavljeni projekti, kot so odmevni regijski projekt E-routes– pri katerem je sodeloval tudi NUK; sodelovanja, ki so rezultirala v odmevnih razstavah pomembnih osebnosti in nenazadnje v uspelem projektu nominaciji mesta Čačak za kulturno prestolnico Srbije. Tekom živahne debate se je večkrat izkazalo, kako pomembno je sodelovanje in poznavanje lastne zbirke, sogovornikov in zavedanje, kako zelo pomembni so bibliotekarji. Delo knjižnic in njihov obstoj niso samoumevni, kot tudi ni samoumevna svoboda, zato je pomembno delo, ki ga opravljajo knjižnice, da omogočajo prostor sodelovanja, komunikacije, razvoja, izobraževanja in tako ustvarjajo vzdržno ter dolgoživo družbo. Knjižnice so gonilna sila in imajo veliko odgovornost zaradi znanja, prepoznavnosti, neformalnih mrež in poznavanja sredin, v katerih delujejo.

Dvorana Narodne knjižnice med okroglo mizo (foto: arhiv BDS, Facebook)

Konferenca se je nadaljevala s predstavitvijo projekta francoskih knjižničarjev in njihovim projektom AGORBIB z vzpostavitvijo neformalnih mrež in kanalov komunikacije med knjižničarji. Sledila je predstavitev Uspešnost projekta DCTE – Digital Transformation in njihova izkušnja s pandemijo in nepredstavljivim uspehom pri sodelovanju različnih ustanov (tudi IZUM-a). Sledilo je izkustveno predavanju o prostovoljstvu v knjižnicah, njegovih zakonskih omejitvah in izkušnji iz prakse kolegic iz Nuklearnega inštituta »Vinča«. Sklop predavanj se je zaključil s streznitvenim predavanjem kolegic iz splošne knjižnice iz Kragujevca o statusu in položaju knjižničarjev v lokalni knjižnici. Analiza je pokazala, da se je število zaposlenih v mestni knjižnici zmanjšalo za polovico, kot se je prepolovila tudi plača, ne glede na vse proteste in pravilnike ter neslišanost s strani lokalnih oblasti. Predavanja so sprožila živahno razpravo med udeleženci konference. Drugi dan konference se je zaključil z zgodovinskim ogledom trga Sv. Save.

Tretji dan konference se je začel s predstavitvijo projekta Knowledge rights 21, kjer je Stephen Wyber (IFLA), predstavil prizadevanja IFLA za izobraževanje, opravnomočenje in dvigovanje zavedanja, kako pomembno je poznavanje postopkov sprejemanja zakonodaje na vseh nivojih ter aktivno vključevanje knjižnic v proces spreminjanja zakonodaj tako na lokalnem kot evropskem nivoju. Razlogi za to so med drugim, tudi omogočanje njihovega primarnega poslanstva, se pravi ustvarjanje zbirke in omogočanje dostopa do le-te. Predavatelj je posebej opozoril na trenutno prakso, ko deležniki iz gospodarstva, zaradi večjih finančnih zmožnosti, zaposlujejo celotne pravne oddelke, ki postavljajo knjižnice v nemogoč položaj s pogodbami, ki vsebujejo nemogoče/nerazumljive pogoji in klavzule, zvišujejo cene ter zmanjšujejo možnosti dostopov do vsebin – se pravi opravljanje osnovnega poslanstva knjižnic. Po Wyberjevem mnenju je zato je ključno, da se knjižnice združujejo in tvorijo združeno fronto pri boju za zbirke, dostopnost do vsebin in tako za uporabnike. Wyber opozarja, da je boj naporen in dolg, zato je nujna porazdelitev nalog in koordiniranje naporov. Sklop se je nadaljeval s predstavitvijo situacije v zakonodaji o avtorskih in sorodnih pravicah v Srbiji. Pri obeh predavanjih so bila omenjena prizadevanja in izreden doprinos dr. Maje Bogataj Jančič. Razumevanje zakonov, pravičnost ter uravnotežena implementacija avtorskih in sorodnih pravic v regiji je nujna za nadaljevanje dela knjižnic in sorodnih ustanov. Besedo je nato prevzel predsednik BDS dr. Bogdan Trifunović s predstavitvijo idejnega projekta izplačil knjižničnih nadomestil in primer dobre prakse Slovenije, ki ga želijo implementirati tudi v Srbiji. Sklepno predavanje dneva je izvedel Marko Hercog iz Beletrine o DRM (Digital Rights Management).

Nato sta sledila vzporedna sklopa. V enem je bila izvedba delavnice pod okriljem Mirjane Nešić – »Project speed datinga«, ki je bila odlična kombinacija »elevator pitcha« in zabavnih predstavitev ter iskanja potencialnih partnerjev ter seznanjanjem s projekti, ki se dogajajo v regiji. Ta izredno aktivna delavnica je tudi pripeljala do novih idej in načelnega dogovora o izvedbi podobnega dogodka na nivoju regije, ki bi lahko služil kot neke vrste »borza projektov«. Delavnico so zaznamovali intenzivna debata, smeh in dobronamerno hudovanje nad časovno omejitvijo – vsak par je imel namreč le dobri dve minuti za spoznavanje in diskusijo. Delavnica je sprožila obilo zanimivih pogovorov, smeha in ustvarila nove mreže strokovnih poznanstev.

Potek delavnice (foto: arhiv BDS, Facebook)

Sočasno se je odvijala okrogla miza z naslovom COBISS in srbske šolske knjižnice. Na njem so sodelovali Romana Muhvič Šumandl, Angelina Grujić, Dubravka Ilić in Mirjana Radovanović Pejović, kjer se je odvijala živahna debata o trenutnem stanju in ambicijah ter korakih za vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS (v Srbiji) ter deljenje izkušenj, pridobljenih iz vključevanja slovenskih šolskih knjižnic v sistem COBISS.

Sledila je zahvala vsem zaslužnim za izvedbo kongresa in živahna debata v preddverju Nacionalne knjižnice, kjer se je 19. konferenca Srbskega knjižničarskega društva zaključila z zadnjo skupno fotografijo.

Zaključna fotografija sodelujočih na konferenci (foto: arhiv BDS, Facebook)
Skip to content