18. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic Hrvaške v Lovranu
18. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic Hrvaške, ki so potekali od 31. maja do 2. junija 2023, so se začeli z otvoritvijo okrogle mize komisije za Pravne in sorodne knjižnice HKD ter predstavnice združenja SEALL (Združenje pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope). Na okrogli mizi so sodelovali kolegi iz Hrvaške, Srbije in Slovenije. Predavanja in okrogla miza so nakazovali spremembe, ki se dogajajo v stroki, ne glede na področje, ki ga knjižnica pokriva. Intenzivna debata je pokazala, da je zagovorništvo, etično delovanje in močna strokovna integriteta osnova, ki nudi trdne temelje za dobro delovanje katerekoli knjižnice. Ob tem so bile izpostavljene kompetence ter potrebne pismenosti, ki jih kot dobri bibliotekarji in aktivni državljani potrebujemo.
Konferenca se je nadaljevala z obeležitvijo 25. obletnice posvetovanja specialnih in visokošolskih knjižnic. Predstavljeni so bili dosežki, založniška dejavnost, analiza dela, ter na koncu intervju z najbolj vidnimi in aktivnimi člani sekcije, ki je jasno osvetlil razvoj knjižničarstva v regiji, ki je močno zaznamovana tako z razvojem stroke kot razvojem tehnologije.
Drugi dan se je pričel z uvodnimi pozdravi ter s predavanjem dr. Anne M. Tammaro z Univerze v Parmi o Opravnomočenju skupnosti skozi digitalno pismenost. Poseben poudarek je bil namenjen knjižnicam in njihovim nalogam ter vlogam v kreiranju odgovornejše družbe in skupnosti. Konferenca se je nadaljevala v dveh različnih dvoranah. V eni je potekala okrogla miza o kulturni in znanstveni dediščini v digitalnem okolju – pregled stanja skozi projekte. V drugi dvorani pa so se posvetili inovacijam v okolju in priložnostim, ki jih le-te prinašajo. V tem sklopu so se posvetili tako umetni inteligenci kot različnim servisom, ki omogočajo odkrivanje plagiatov ter vizualizaciji znanstvenega delovanja ter posledično promocijo knjižnic in znanosti v širši družbi.
Sklop je nadaljeval dr. Hrvoje Stančić (Univerza v Zagrebu) o dolgoročnem varovanju dediščine v digitalnem okolju, z vsemi zahtevami, priložnostmi in preprekami, ki jih je potrebno nasloviti, če želimo, da je naše delo dolgoročno dosegljivo in uporabno. Predavanja, ki so sledila, so predstavljala različne projekte knjižnic. Slišali smo izkušnjo digitaliziranja kataloga starih in redkih knjig v Dubrovniku, izkušnje projekta Art Nouveau 2 ter nato kako je digitaliziranje in predstavitev digitalnih vsebin vplivala na vidnost, prepoznavnost in uporabo zbirk ter portalov (npr. Vizbi.UNIZG).
Vzporedno je potekal drugi panel, ki se je fokusiral na odprto znanost in občansko znanost. Izpeljana je bila delavnica, ki se je osredotočala na projekte, ki se izvajajo v specialnih ter visokošolskih knjižnicah in vključujejo občansko znanost.
Konferenca se je nadaljevala z vabljenim predavanjem prof. dr. Polone Vilar (Univerza v Ljubljani), ki je izpostavila prekrivajočo se mavrico različnih pismenosti, ki nas spodbujajo, da vzpostavljamo nova partnerstva in sodelovanja. Hkrati je izpostavila pomembnost vseživljenjskega učenja za odporno, vključujočo in dolgoživo družbo.
Sklop se je nadaljeval s predavanji kolegov iz različnih knjižnic, ki so osvetlili pomen senzibilizacijskih projektov, ki so nujno potrebni v multikulturni družbi. Nadaljevali smo z občansko znanostjo in projekti, ki so spodbudili raziskovanje lokalnega okolja, uporabnikov in partnerjev. Zanimivo predavanje kolegic iz Reške pravne fakultete (vodja visokošolske knjižnice dr. Dejana Golenko in predavateljica dr. Dalida Rittossa) je osvetlilo problem kazensko-pravne pismenosti na primerih dveh civilnih iniciativ. Predavanje je na udeležencih pustilo ogromen vtis in spodbudilo zanimivo debato o pomembnosti sodelovanja akademske sfere in civilne družbe. Sledila so predavanja slovenskih kolegov Tomaža Ulčakarja in Leje Borovnjak o situaciji visokošolskega knjižničarja v slovenskem javnem sektorju. Barbara Kavčič in dr. Dejana Golenko sta nato predstavili pilotno raziskavo o kompetencah informacijskega specialista/specialnega knjižničarja v 21. stoletju. Naslednja predavanja pa so se osredotočila na kritično vrednotenje virov in koncept avtorstva v akademskem okolju.
Sočasno se je odvijal še panel o odprti znanosti s poudarkom na občanski znanosti, digitalizaciji in dostopnosti gradiv.
V petek se je odvijal panel, posvečen kulturnim in kreativnim industrijam. Otvorilo ga je vabljeno predavanje dr. Marte Borić Cvenić, ki je postavila kreativne industrije v osrčje visokošolske knjižnice. Nadaljevali so kolegi iz knjižnice Ekonomske fakultete v Zagrebu in predstavili svojo zgodbo o uspehu ter pri tem izpostavili problem prepoznavnosti doprinosa kreativnih industrij in nekonsistentnega merjenja doprinosa na nacionalnem nivoju.
Sledila so predavanja, ki jih je povezovala rdeča nit digitalizacije in predstavitev gradiva v različnih okoljih ter njihove izkušnje, uspehi in vpliv v širšem okolju. Simultano se je dogajala predstavitev posterjev v predprostoru konferenčne dvorane.
Kongres se je zaključil v petek z razpravo o vsem slišanem in z izzivi, ki se nam kažejo ter bodo zavzeli večino našega delovanja.