Knjižničarske novice

novice in strokovne informacije za knjižnjičarje

17. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic Hrvaške v Lovranu

17. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic Hrvaške v Lovranu
19. 10. 2021

17. dnevi specialnih in visokošolskih knjižnic Hrvaške v Lovranu (od 30. 9. 2021 do 2. 10. 2021) so se začeli z uvodnimi pozdravi in okroglo mizo združenja SEALL (Združenje pravnih in sorodnih knjižnic Jugovzhodne Evrope). Na tej okrogli mizi so sodelovali kolegi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Predavanja in okrogla miza je nakazovala spremembe, ki se dogajajo v stroki, ne glede na področje, ki ga knjižnica pokriva. Intenzivna debata je pokazala, da je zagovorništvo, etično delovanje, proaktivnost in močna strokovna integriteta osnova, ki nudi močne temelje za dobro delovanje katerekoli knjižnice. 

V nadaljevanju srečanja sta predstavila svoji vabljeni predavanji prodekana izr. prof. dr. Miroslava Rajterja iz Zagrebške univerze ter prodekanke prof. dr. Ivane Kunda iz Pravne fakultete iz Rijeke pa sta pokazala razhajanje o razumevanju poslanstva posameznih členov v raziskovalni verigi in razkol med različnimi strokami. To razhajanje je dobro povzela v svojem predavanju tudi bivša vodja knjižnice Pravne fakultete v Splitu, ga. Edita Bačić, ki je razkrila nepravičnost pritiskov na knjižničarje, ki trkajo na solidarnostno plat poklica, so pa redko podprti z javnim ali finančnim priznanjem. Sledila je predstavitev sponzorjev in pa Zbornika 16. dnevov specialnih in visokošolskih knjižnic, v katerem je tudi prispevek Sekcije za specialne knjižnice ZBDS.

Drugi dan, 1. 10. 2021, se je pričel s predavanjema prof. dr. Aparac Jelušić, predsednice Nacionalnega sveta za knjižničarstvo Hrvaške, o zakonodajnih novostih s področja specialnega in visokošolskega knjižničarstva na Hrvaškem. Druga vabljena predavateljica, bivša predsednica Ameriške knjižničarske zveze, Loida Garcia – Febo je osvetlila tehnični preporod, ki ga doživljajo ameriške knjižnice in nadgrajeno poslanstvo knjižnic v družbi.

V nadaljevanju posvetovanja je sledil sklop, ki je bil v celoti posvečen novemu Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah ter usklajevanju nacionalne zakonodaje z Evropskimi direktivami. Na tem mestu se je izkazalo za zanimivo dejstvo, da Hrvaška na precej drugačen način implementira Direktivo o avtorskih in sorodnih pravicah (predvsem tisto iz leta 2019), kot Slovenija. Izkazana razlika bo najverjetneje močno vplivala na digitalizacijo predvsem del iz t. i. kategorije »out of commerce works« ter osirotelih del. Stališče, ki ga je v tej poziciji zavzela Hrvaška je precej bolj naklonjen digitalizaciji knjižničnih zbirk, kot pa to predvideva slovenska zakonodaja.

Na posvetovanju u Lovranu je sodelovalo kar nekaj članov združenja SEALLT, ki so izkoristili tudi prisotnost predsednice mag. Mirele Rožajac – Zulčić, ter so izvedli skupščino. Skupščina SEALL je izglasovala  potrebne spremembe Statuta za učinkovitejše delovanje združenja v spremenjenih okoliščinah.

Predavanja v nadaljevanju so z delno časovno distanco kritično začela ocenjevati delovanje knjižnic v družbi v katero je grobo zarezal virus ter jo pretresel katastrofalen potres v Petrinji in Sisku. Spremenjene razmere in močno oteženo delovanje v fizičnem okolju terja prilagoditve in spremembe na katere se še pred letom ali dvema nismo drznili niti pomisliti.

Tretji dan konference, 2. 10. 2021, se je začel s sklopom, ki se je v celoti osredotočal prav na delovanje knjižnic v koronskih časih in delovanje po potresu. V tem sklopu je bilo predstavljeno tudi delovanje slovenskih specialnih knjižnic. Delovanje je bilo predstavljeno na osnovi izvedenih anket Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS (pomladi 2020 in pomladi 2021) ter analizi letnih poročil, ki so bili predani NUK. Predavanje je bilo med kolegi zelo dobro sprejeto in izražene so bile želje po intenzivnejšem mednarodnem sodelovanju. Vse z osnovnim namenom, da nas kriza poveže in da se učimo eden od drugega ter tako prispevamo k razvoju in napredku tako v stroki, kot družbi nasploh. V zadnjem predavanju je bil orisan načrt za izboljšanje znanstvene produkcije in povečanje njene odmevnosti z bibliometričnimi mehanizmi na Univerzi v Zagrebu.

Kongres se je zaključil v soboto z razpravo o vsem slišanem in z izzivi, ki se nam kažejo in bodo zavzeli večino našega delovanja. Kongres in razprava sta se zaključila ob 14.30.

Do abstraktov vseh predavanj in plakatov lahko dostopate tukaj.

Pripravila: Barbara Kavčič (predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS)
Naslovna fotografija: spletna stran konference

Skip to content