Odpri vse, povsod, vse naenkrat

Odprti dostop in podpora odprti znanosti sta že vse bolj vključena v delovanje knjižnic. Vse bolj pa se knjižničarji ukvarjamo tudi s podpodročji, ki vključujejo odprte podatke, odprte izobraževalne vire in odprtokodno programsko opremo.

Niz aktivnosti, ki jih izvajajo knjižnice v odprtem ekosistemu:

• Odprti dostop (OD): področje sega v začetek razvoja institucionalnih repozitorijev v zgodnjih 2000-ih. Vključuje prizadevanja za zeleni in zlati OD, razprave o transformacijskih sporazumih, knjižnične delovne procese za upravljanje in sledenje stroškom obdelave člankov ter skladnost z institucionalnimi ali nacionalnimi pravili za OD. Knjižnice za potrebe študijskega in raziskovalnega procesa pripravljajo navodila o avtorskih pravicah na področju znanstvene komunikacije.
• Odprti podatki: knjižnice podpirajo raziskovalce ter jih seznanjajo s predpisi, ki urejajo upravljanje raziskovalnih podatkov (RDM), ki jih določajo financerji. Pomemben je okvir FAIR (najdljivi, dostopni, interoperabilen in ponovno uporabljeni znanstveni podatki). Na univerzah knjižničarji nudijo usmeritve za upravljanje raziskovalnih podatkov, svetujejo o ustreznih disciplinarnih repozitorijih raziskovalnih podatkov za dolgoročno upravljanje in pomagajo pri licenciranju podatkov. Nekatere visokošolske knjižnice podpirajo institucionalne ali konzorcijske repozitorije raziskovalnih podatkov, poleg tradicionalnih prednatisnjenih repozitorijev.
• Odprti izobraževalni viri (OIV): vedno več knjižnic ponuja “odprte učbenike” in drugo cenovno ugodno učno gradivo. OIV, vključno z učbeniki in drugimi učnimi materiali, so zasnovani za povečanje dostopa do izobraževanja ob zmanjšanju stroškov za študente.

Prodor elementov odprte znanosti v knjižnice ter njihovo prilagajanje temu procesu lahko spremljate na tematskem OCLC Research blogu.