150. obletnica rojstva Marie Montessori v Mestni knjižnici Ljubljana

Leta 2020 smo zaznamovali 150. obletnico rojstva Marie Montessori, italijanske zdravnice, borke za pravice žensk, filozofinje in utemeljiteljice pedagogike Montessori. V razstavnem prostoru Knjižnice Bežigrad smo postavili pregledno razstavo o njenem življenju in delu, ki je bila na ogled od 1. 8. 2020 do 15. 9. 2020. K postavitvi razstave so nas spodbudili kakovostni didaktični materiali v naši igroteki in želja, da prikažemo življenjsko pot in delo te velike ženske. Njena metoda je pomenila začetek preobrazbe v izobraževanju, vplivala je na razmerje odraslih do otrok, na njihovo razumevanje otroškega sveta in na igrače, s katerimi se igrajo doma. Njena zapuščina so knjige o njeni metodi, didaktični materiali, vzgojne igrice, metoda učenja z raziskovanjem in odkrivanjem, pohištvo po meri otrok ter svetle učilnice z učitelji, ki imajo čas poslušati. Vzgojni pristop se je razširil po celem svetu in temelji na opazovanju otrokovega razvoja in učiteljih, ki vedo, kaj želijo otroku omogočiti in kako ga vzpodbujati.

Maria Tecla Artemisia Montessori se je rodila 31. avgusta 1870 v Italiji. Pri dvanajstih letih jo je začela zanimati matematika in je zato obiskovala šolo za dečke. Zaključne izpite je opravila z odliko in se vpisala na tehniško fakulteto. Leta 1896 je bila prva ženska v Italiji, ki je prejela diplomo iz medicine (Montessori, 1996).

Že med študijem so v njej začele zoreti ideje o zavzemanju za ženske pravice. Leta 1896 je bila izbrana za govornico na feminističnem zborovanju v Berlinu. Imela je izreden dar za nastopanje v javnosti in prepričevanje ljudi. Zavzemala se je za izobraževanje žensk, enako plačilo za delo in svobodno odločanje o tem, ali bodo imele otroke ali ne (Pollard, 1997).

Po diplomi je začela delati na psihiatrični kliniki v Rimu, kjer je bilo tudi veliko otrok. Razvila je tehnike opazovanja otrok in čutne pripomočke, s katerimi bi se otroci učili s pomočjo dotika, vonja, vida in zvoka. Zagovarjala je tezo, da imajo tudi umsko zaostali pravico do izobrazbe. Didaktične pripomočke je želela preizkusiti tudi na zdravih otrocih, saj omogočajo, da se skozi preizkušanje in napake sami učijo in prihajajo do spoznanj (Britton, 1992). Pripomočki in vaje, ki jih je razvila, so otrokom omogočali postati neodvisni in razmišljujoči že v zgodnjih letih. Dajejo jim osnovo za red in prek njega otroci sami spoznavajo odnose in zakone v življenju. Didaktični material se deli na pet osnovnih področij: material za praktično življenje, čutila, prostorsko vzgojo, matematiko in jezik. Ker se je zavedala pomena gibanja, je pripravila tudi vaje za gibanje in ravnotežje. Njeni prepoznavni didaktični materiali so na primer: zbirke valjev različnih dimenzij za vstavljanje v enako velike odprtine na posebni deski, lesene kocke naraščajoče velikosti, iz katerih sestavijo stolp, telesa različnih oblik, tablice, kartončki, različne vrste tkanih materialov (Pollard, 1997).

Trdila je, da se otroci želijo učiti, če jim ponudimo primerne pripomočke. Priložnost za preizkus svoje metode je dobila leta 1907 v rimskem predmestju San Lorenzo (Montessori, 2008).

V skupino so združili šestdeset otrok, starih med tri in šest let. Veliko otrok se ni izobraževalo, pohajkovali so po ulicah ali so morali delati. Tisti, ki so hodili v šolo, so bili del strogega režima, sedeti so morali pokončno in ponavljati za učiteljem ter se vse naučiti na pamet. Niso se smeli premikati, če so bili nemirni, so jih tepli. Vzdušje v šoli je primerjala z zapori. Otroci so bili podhranjeni in preplašeni.

Najprej so otrokom zagotovili primerno pohištvo, majhne mize in stole, ki so bili predhodniki današnje opreme za vrtce. Otrokom so dali na voljo didaktične pripomočke. Ko so otrokom pokazali, čemu so namenjeni pripomočki in kako se uporabljajo, so jim pustili, da so se z njimi svobodno igrali in jih raziskovali. Otroke so le nadzirali in jih niso poučevali. Na podlagi opazovanja teh otrok je začela razvijati svojo metodo. Spoznala je, da se proces učenja začne pri otroku, in ne pri učitelju. Otroci so v okolju, kjer jih niso kaznovali in vpili na njih, kmalu začeli uživati (Montessori, 2009).

V Rimu so bile do leta 1909 odprte štiri Hiše otrok. Izvajala je tudi prve tečaje o metodi Montessori, po končanih tečajih pa je napisala knjigo Metoda Montessori, ki je izšla leta 1910 v Italiji, pozneje pa je bila prevedena v več jezikov. Leta 1914 je izšel Priročnik dr. Montessorijeve, leta 1948 knjigi Kar bi morali vedeti o vašem otroku in Odkritje otroka, leta 1949 pa Nenasitni duh. Metoda je kmalu prešla meje Italije in Evrope. Že leta 1911 je bila v ZDA ustanovljena prva šola Montessori v New Yorku, leta 1913 je bilo že več kot sto šol, ki so poučevale po njeni metodi. Zaradi fašistične vlade je leta 1934 zapustila Italijo in prebegnila v Španijo, od tam jo je državljanska vojna pregnala na Nizozemsko, kjer je živela med letoma 1937 in 1939. Leta 1939 so jo povabili v Indijo, kjer je delovalo že več njenih šol. Po koncu vojne se je vrnila na Nizozemsko, veliko je predavala po državah po svetu. Umrla je leta 1952 na Nizozemskem (Pollard, 1997).

Sedež Mednarodna zveza Montessori, ki skrbi za ustrezno izobraževanje učiteljev, je v Amsterdamu od leta 1935. Po celem svetu je več kot 20.000 zavodov, ki delajo po njeni metodi. Trenutno je v Sloveniji 25 vrtcev, ki izvajajo program Montessori, v številnih javnih vrtcih v posameznih skupinah uveljavljajo elemente pedagogike Montessori. Dve osnovni šoli, v Ljubljani in v Mariboru, izvajata šolanje po tej metodi.
V igroteki Mestne knjižnice Ljubljana imamo na voljo osnovne primerke materialov Montessori, ki so na voljo za izposojo na dom. Igrače so vključene v katalog in označene s predmetno oznako, da so del zbirke materialov Montessori.

Prva stran letaka z Montessori materiali v MKL. Letak Montessori materialov (MKL)

Druga stran letaka s seznamom knjig.              

Zbirko redno dopolnjujemo. Za uporabnike smo pripravili letak, ki vsebuje izbor literature o pedagogiki Montessori in seznam igrač, ki si jih je mogoče izposoditi na dom. Ob trajanju razstave smo izpostavljali literaturo in didaktični material ter s tem uporabnike vabili k izposoji in uporabi.

Viri in literatura

Britton, L. (1992). Montessori play & learn: a parents gude to purposeful play from two to six. Crown Publishers.

Montessori, M. (2009). Skrivnost otroštva: knjiga za starše in učitelje. Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

Montessori, M. (2008) Srkajoči um. Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje in kulturo.

Place, M. H. (2017). Sto dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori.
Mladinska knjiga.

Pollard, M. (1997). Maria Montessori: italijanska zdravnica, ki je preobrazila sistem izobraževanja po vsem svetu. Mohorjeva družba.