14th Qualitative and Quantitative Methods in Libraries International Conference (QQML2022)

V Atenah (Grčija) je od 24. do 27. maja 2022 potekala že 14. mednarodna konferenca o uporabi kvalitativnih in kvantitativnih metod v knjižničarstvu (QQML2022). Konference od leta 2009 organizira združenje ISAST (International Society for the Advancement of Science and Technology). Namen konferenc QQML je podpora t. i. konceptu na dejstvih utemeljenega knjižničarstva (ang. evidence-based librarianship). Izhodišče omenjenega koncepta je, da morajo biti pristop k problemom, iskanje rešitev in sprejemanje odločitev o ravnanjih, zasnovani na dejstvih, torej na relevantnih podatkih, pridobljenih z znanstvenim raziskovanjem ter uporabo ustrezne znanstvene metodologije in raziskovalnih metod, tako kvantitativnih kot kvalitativnih. Izbrani prispevki, predstavljeni na konferencah, so objavljeni v odprto dostopni spletni reviji QQML: International Journal of Library and Information Science, ki izhaja od leta 2012.

Konference je potekala v hibridni obliki, z udeleženci iz 32 držav. V živo  je bilo na konferenci prisotnih 50 udeležencev, 53 jih je sodelovalo na daljavo. Iz Slovenije smo bile na konferenci v Atenah prisotne 3 udeleženke, na daljavo jo je spremljalo 5 udeležencev oz. udeleženk. Skupaj je bilo predstavljenih 63 referatov, od tega kar 26 na daljavo. Izvedeni sta bili dve delavnici, ki sta potekali v živo, in 6 plenarnih sej (med njimi 3 virtualne), predstavljeni so bili 3 posterji.

Program štiridnevne konference je bil zelo obsežen.

Ker bomo o konferenci pripravili obsežnejši prispevek, bi na tem mestu izpostavili le nekaj tem, ki so bile obravnavane. Vsebina konferenčnih prispevkov se je nanašala na vpliv sodobnih IKT tehnologij na dejavnost knjižnic ter ponudbo inovativnih storitev, merjenje uspešnosti delovanja knjižnic, cilje trajnostnega razvoja, različne oblike pismenosti, etiko v raziskovanju in pri uporabi informacij, knjižnice kot tretji prostor in kot prostor podatkov, digitalno sedanjost in prihodnost knjižnic, podporo knjižnic raziskovanju, poučevanju in študiju, knjižnične storitve z dodano vrednostjo itd. Ena od plenarnih sej je bila namenjena predstavitvam zaključnih del podiplomskih študijev. S prispevki so na konferenci sodelovali tudi slovenski avtorji oz. avtorice, in sicer:

• Alenka Kavčič Čolić in Milena Bon: Financial literacy courses for library en-users: experienses of FINLIT project,

• Petruša Miholič: Assessment of the Slovenian Public University Library with Quntitative Indicators,
• Vlasta Vodeb in Franc Zakrajšek: Agent-Based Geogaphical Modeling of Public Library Locations.

Slovenske predstavitve so med udeleženci izzvale precej zanimanja, med drugim je bil izražen interes za širitev projekta FINLIT v druge države. Na splošno pa lahko povzamemo, da se lahko slovenski knjižničarji brez težav s svojo knjižničarsko stroko, mrežo knjižnic, raziskavami in storitvami, pa tudi z uspešnim odzivom na t. i. novo realnost, ki jo je prinesla pandemija COVID-19, primerjamo  s kolegi iz knjižničarsko najbolj razvitih držav v svetu.

Izpostavili bi navdihujoč referat o vodenju v času krize namestnice direktorja finske nacionalne knjižnice Liise Savolainen z nalovom Do we know the future – how can we prepare for the future. Govorila je o kompleksnosti kot izzivu za tradicionalna strateška orodja vodenja. Scenarijsko delo in prepoznavanje megatrendov sta načina, s katerima se organizacije soočajo s kompleksnimi spremembami in iščejo uspešne rešitve za prihodnost. Vodenje se ne more več zanašati na vizije, ki izhajajo iz najvišjega vodstva. Namesto tega se mora vodstvo osredotočiti na oblikovanje porazdeljene inteligence in skupne vizije. Predstavila je tudi nekaj praktičnih primerov, kako je Finska nacionalna knjižnica izvajala strategijo z gradnjo kompetenc in prilagajanjem agilnih metod pri organizacijskem razvoju. Da moramo biti pripravljeni na spremembe, ne smemo razmišljati zgolj belo/črno, ne preiti samo na digitalne storitve in ne pozabiti na osebno raven, voditit odprt dialog in prilagajati pravila. Zaključila je s Konfucijevim citatom: “Če hočeš biti vodja, bodi najprej človek!”

Dr. Milena Dobreva, Sofia University St. Kliment Ohridski, je v referaru Libraries today: from third places to data spaces izpostavila, da je nenehni napredek informacijskih in komunikacijskih tehnologij pred kratkim prinesel novo sredstvo za spremembe na pragu knjižnic: podatkovne prostore. Razpravljala je o tem, kakšne so ambicije uvedbe podatkovnih prostorov v drugih sektorjih in kakšne bi bile posledice za knjižnice in odnose s financerji. Podala je razmislek o spremembah v knjižnicah v času pandemije COVID-19, ki so močno vplivale na preoblikovanje vloge knjižnic kot tretjih mest. Primer podatkovnega prostora bo naprej uporaben za raziskovanje, kako inovacije prihajajo v knjižnice in katere veščine knjižničarjev pomagajo absorbirati tehnološke inovacije. Poudarila je, da so knjižnice rastoč organizem in so že prešle iz območja tretjega prostora (1989, 1991 – Ray Oldenburg) v četrti prostor (2011) (prostor učenja) ter z diskusijo v knjižničarski srenji z letom 2016 iz fizičnega prostora v podatkovni svet oziroma na portale.
Izpostavila je še  kulturno dediščino in nujno skrb za digitalizacijo ter s tem njeno ohranjanje na primeru vojne v Ukrajini.

Zanimiv je bil tudi primer visokošolske knjižnice kot sobe pobega in učenja študentov iskanja virov Erice England: Escaping the Mundane: Using Escape Rooms to Teach and Assess First-Year Students. 

Z Melito Ambrožič sva si ogledali tudi novo nacionalno knjižnico, ki je sodobno opremljena stavba, odprta, zračna in privlačna, tako notranjost kot zunanjost, v simbiozi z nacionalno opero, na strehi opremljena s sončnimi celicami ter zasajeno streho, ki se spušča v čudovit park.