13. posvetovanje za splošne knjižnice v Republiki Hrvaški – z mednarodno udeležbo

Posvetovanje je bilo posvečeno splošnim knjižnicam in krepitvi njihove kulturne, izobraževalne in socialne vloge v razmerah globalne krize. Potekalo je v hibridni obliki. Skoraj 100 udeležencev je spremljalo posvetovanje v živo, ostali na daljavo. Enako je bilo tudi z referenti (v živo ali na daljavo). Organizator je bila Nacionalna in univerzitetna knjižnica (NSK) v Zagrebu s soorganizatorji: Hrvaško knjižničarsko društvo (HKD) – Sekcija za splošne knjižnice, Mestna knjižnica Umag in Društvo knjižničarjev Istre, partnerji pa Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana ter Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Dogodek se je odvijal v Hotelu Sol Garden Istria.

Prvi dan je bilo predstavljenih pet vabljenih referatov s področja smernic in priporočil v kriznih situacijah, kjer so bile predstavljene smernice in priporočila za delo knjižnic v času korone in potresov, ki jih je pripravljala NSK ter delo slovenskih splošnih knjižnic v času pandemije, kjer je Združenje splošnih knjižnic usmerjalo knjižnice z navodili za delo. Predstavljene so bile mednarodne smernice in varovanje ter rokovanje z gradivom v času korone. Leto 2021 je na Hrvaškem proglašeno za leto branja in v luči tega so bile predstavljene aktivnosti, ki potekajo po državi ter nastanek slovenske Nacionalne strategije za razvijanje bralne pismenosti in priprava akcijskega načrta od 2022 do 2025, predvsem z vidika knjižnic in knjižničarjev.

Naslednji dan je bila prva tema Prilagoditev poslovanja, storitev in programov splošnih knjižnic v času med in po pandemiji COVID 19. Analiza NSK: Center za permanentno strokovno izobraževanje v RH je izvedel raziskavo o zadovoljstvu knjižničarjev z izobraževanjem na daljavo (izvedenih 60 spletnih seminarjev, 33 različnih tematskih področij). Analiza je pokazala visoko zadovoljstvo z izvedbo, izkazalo se je  tudi, da nekateri še niso prilagojeni za tovrstne izvedbe.

Tudi matičnost se je preselila na splet. Vse izvedbe sestankov, usklajevanj in izobraževanj so izvajali preko spleta (Zoom, Microsoft Teams, Jitsi). Za vse je bila to priložnost učenja, uporabe novosti in novega načina sodelovanja. Ravno tako so knjižnice tudi svoje storitve za uporabnike preselile na splet. Zbiranje statističnih podatkov je pokazalo zmanjšanje uporabe knjižnic zaradi potresov, poplav in pandemije: upad obiskovalcev, fizičnih dogodkov in obiska ter porast izposoje e-knjig in udeležbe na dogodkih knjižnic preko spleta. Statistiko bodo v prihodnjem letu dopolnili s kazalci za spremljanje pravilnika o minimalnih pogojih.

Nekatere splošne knjižnice pa so v krizi našle priložnost za preurejanje in katalogizacijo gradiva v novem katalogu, digitalizacijo gradiv, obnovo in otvoritev prenovljene knjižnice ter izredno motivacijo za delo in medsebojno sodelovanje.

Predstavljen je bil projekt Erasmus + »Potujoče knjižnice brez meja«, ki zaradi kovida zaenkrat poteka samo na daljavo.
V času kovida je bilo arhiviranih veliko domoznanskih zbirk splošnih knjižnic v hrvaškem spletnem arhivu, ki ga upravlja NSK.
Glede na vse naravne katastrofe, ki so doletele Zagreb (dva potresa, poplava zaradi površinskih voda poleg kovida) so se v Knjižnicah mesta Zagreba hitro organizirali in pripravili plan, kako postopati v takih primerih tudi v prihodnosti in predvsem poudarili, kako pomembna je komunikacija znotraj knjižnice in navzven, še posebej z mediji.

Predstavljen je bil primer manjše slovenske Knjižnice Šmarje pri Jelšah, ki je vse svoje programe zelo hitro prestavila na Youtube s celostno podobo in pri tem doživela izjemen odziv uporabnikov tudi preko meja.
Z vidika direktorja in upravljanja knjižnice ter zagovarjanja dela od doma financerjem je bila predstavljena pomembnost organizacije dela, komunikacije znotraj in navzven, motivacija zaposlenih, učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih z motom: »Bolje imeti enega človeka, ki dela s tabo, kot tri, ki delajo zate.«

Predstavitev knjižnice, kako se je obrestoval dober dolgoročni strateški plan razvite dejavnosti na daljavo že pred korono je zaznamovalo opozorilo na problem zasičenosti uporabnikov z vsebinami na daljavo.
Imeli smo tudi prikaz primerjave delovanja splošne knjižnice na Hrvaškem, Sloveniji in Ameriki v času korone.
V okviru nacionalnega leta branja je bilo predstavljeno zanimivo sodelovanje s srednjo šolo za modo in dizajn pri pripravi oblačil za branje. Potem še primer promocije branja z ambasadorji branja (plakati le teh osebnosti brez logotipa knjižnice po mestu so pritegnili pozornost mimoidočih).
Knjižnica Koprivnica je s svojimi knjižničarji razvila posebno aplikacijo mknjižnica, ki jo lahko priredijo za vsako knjižnico na Hrvaškem za različne kataloge, ki jih uporabljajo (nasprotno od Slovenije, ki ima enoten sistem).

Sponzorji so predstavili svoje storitve in ponudbo za knjižnice, med drugim tudi samopostrežno knjižnico, ki so jo razvili v Sloveniji s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto.

Že tradicionalno so na posvetovanjih hrvaških splošnih knjižnic nekatera predavanja predstavljena kot Pecha kucha (omejen čas). Večinoma so bile to predstavitve storitev knjižnic na daljavo v času zaprtja.
Izvedena sta bila dva večera knjižničnega filmskega festivala. Predvajanih je bilo 19 filmov. Glasovanje publike je glavno nagrado prineslo promocijskemu film Knjižnice Požega.

Tudi 11 posterjev je bilo predstavljenih na daljavo. Programski odbor je nagradil poster Knjižnic mesta Zagreb: E-knjiga za otroke in mladino.

Zadnji dan so potekale panel razprave. Prva je bila posvečena pregledu poteka sprememb v organizaciji Ifle in zdajšnji organiziranosti s poudarkom na delovanju v Evropi. Potem je ministrica za kulturo in medije predstavila projekt novega načina odkupa gradiva za knjižnice. Zadnja panelna razprava pa je bila posvečena novim podzakonskim aktom: Pravilnik o matični dejavnosti in organizaciji matičnih knjižnic v RH (poudarek na urejeni hierarhiji na dveh ravneh: na vrhu je NSK, druga raven so županijske (območne) knjižnice, visokošolske in delno knjižnica za slepe; poudarek na strokovni dejavnosti in pomoči NSK splošnim knjižnicam), Standard (Pravilnik) za splošne knjižnice (minimalni pogoji za splošne knjižnice vključno s potujočimi knjižnicami, roki za izpolnjevanje pogojev, odprt problem ostaja še popis del v knjižnici), Standard (Pravilnik) za digitalne knjižnice (zajema že vse utečene postopke digitalizacije gradiva in izgradnje zbirke), Pravilnik o pogojih in načinu pridobivanja strokovnih nazivov v knjižničarski stroki (najvišji nazivi samo v NSK), Pravilnik o obveznem izvodu (nov in prva varianta tega pravilnika na Hrvaškem, novost je uvedba depozitarne knjižnice v Splitu, na portalu Hrvatski obvezni primjerak).

Zbornik povzetkov je v prilogi.

Po končanem posvetovanju je sledil ogled Knjižnice Umag (predstavitev bo v posebnem prispevku).